Ko filozof hoče nazaj smrtno kazen, je kriza večja, kot sem si predstavljal. To v resnici pomeni, da se moramo vrniti desetletja v preteklost, da bi potem šli naprej. Spontani vstajnik Uroš Lubej je tudi iz smrtne kazni naredil spin za naš skupni nazadek, ki bo potem nekega dne napredek. Tudi moje stališče je znano: streljam ob zori! Krize se ne bomo rešili, če ne bo nekaj smrtnih žrtev, a ker nam to ni uspelo na vstajah, bo pač treba seči po pravih sredstvih. Kakšna pa je revolucija brez žrtev in usmrtitev? Šlampasta, nazadnjaška, neumna in nikakršna. Ljubljana kot pariška komuna in Slovenija kot francoska revolucija. A ne bi bila super in za zgled giljotina na Kongresnem trgu? Slavnostno rezilo pa bi prvič spustili izbrani penovci – kultura narodu pač. Iger, ne kruha.
Prišel bo čas, ko bodo Stožice predsednika vlade Zorana Jankovića služile izvornemu revolucionarnemu namenu – izolaciji tistih, ki se niso hoteli prekrstiti in sanirati po prof. dr. Miheljaku oziroma ki jih nismo očistili po prof. dr. Lukšiču. To so desničarji, klerikalci, malomeščanstvo, meščanstvo, novodobni kulaki, obrtniki in vsi, ki imajo kaj v lasti. Če gremo nazaj, so torej potrebne – poleg Lubejeve smrtne kazni – razlastitve, lastniški maksimumi in odvzem vsega premoženja Katoliški cerkvi. Religija je – to se v šolah in vrtcih premalo poudarja –, opij za ljudstvo. Če hočeš danes biti napreden, uporabljaš kokain.
Dokler ne bo tako – mora pa biti kmalu, ker sovražnik ne spi, Janez Janša spet kandidira za šefa SDS –, je treba ljudstvu dati kulturo: Kombinatke in revolucionarne pesmi. U boj, u boj! Nabrusimo kose, kri naj teče … Ne gre pa pozabiti, da imamo poleg notranjega sovražnika tudi zunanjega – smrt fašizmu, svoboda narodu. Ali kot je na transparent napisal naš veliki zgodovinar Jože Pirjevec iz Trsta, tudi doktor: »Mussomeli go home.« Umazani imperialisti čez lužo stegujejo svoje kremplje po naši sveti zemljici. Naj dajo poceni kredite in umolknejo. Mi ne potrebujemo njihovih nasvetov, kot je namenoma dokazala in pokazala magister prime ministrica Alenka Bratušek na CNN, še njihovega jezika ne. Naj se imperator v Beli hiši nauči civilizirane slovenščine. Naslednji bo na vrsti nemški veleposlanik Werner Burkart – tudi on »gehe nach hause«, in smrt fašizmu, svoboda narodu. Okupatorka Merklca nas ne bo učila ekonomskih znanosti, gospodarjenja in varčevanja. Če bo treba, bo Titek od mrtvih vstal, da ji bo dal še kakšno peto ofenzivo in bitko na Ljubljanici.
Mi nimamo časa za takšne nazadnjaške politike in političarke, potrebujemo pa čas, da kam pridemo. Zato je velika svinjarija, da se zdaj notranji sovražnik norčuje iz tega odrešilnega gesla magister prime ministrice. Že iz zgodnje fizike je znano, da je čas relativen, in to ne pomeni jutri, ampak lahko traja malo dlje. To je Bratuškova hotela povedati, saj samo ustanovitev njenega gradbenega sozda zahteva čas in nekaj denarja. Čas je potreben tudi, če hočemo pozitivno reinkarnacijo demokratičnega socializma in dokončen obračun s tržnim gospodarstvom, ki je – kot pravijo revolucionarji v Menzi pri koritu –, glavno gonilo nesramnega kapitalizma.
Ne morem mimo podpore Milanu Kučanu, ki ne razume, zakaj JJ ponovno kandidira za šefa SDS! Jaz dodajam samo to, da nam Janša grozi, zato ga – kot poravijo nekateri voditelji spontanih vstaj –, ljudstvo ne mara, Jankovića ima pa rado, pa karkoli že počne. Zato ima Kučan zelo prav, ko pravi, da Janković ni mrtev človek, je živ. Pa še kako živ, naj dodam. Stari Kučan mi je zelo všeč tudi, ko se malo zafrkava in pravi, da so se vstaje na slovenskem začele zaradi politike Janševe vlade. Roko na srce, potem bi morali zaradi Bratuškove (če sem malo kritičen) vstajati vsak dan zelo zgodaj.
Vem, da moj Milan ne bo priznal, da je imel kaj zraven, a načrt odstranitve Janše in njegove vlade je bil skorajda popoln. Taktika in strategija, ki se jo je v Moskvi nekoč učil oni po majorju Mitji, da so se potem rešili državnih sovražnikov, ki so z nami komunisti hoteli deliti oblast. Nič se niso naučili iz Dolomitske izjave in OF, ko smo uspešno prekrščevali in nam je to uspelo celo pri krščanskem socialistu Janezu Stanovniku. Najboljši in najbolj zvesti komunisti so bili pravzaprav naši zdravorazumski in pragmatični kolaboracionisti. Drugi so šli v hude jame.
Napredovali bomo, če bodo desničarji in drugi neprilagojeni ob sobotah delali zastonj. Zanje je treba uvesti prisilno delo tudi zunaj sobot – od ponedeljka do petka, ob nedeljah pa obvezno družbenopolitično izobraževanje s predavatelji Mencingerjem, Tajnikarjem, Senjurjem (ekonomski korpus), Miheljakom, Markešem in Lesjakom (medijski koropus), Lubejem, Bavconom in Udetom (pravni korpus) ter Gašpar Gašpar Mišičem, Tamaro Vonta in Lukšičem (civilnodružbeni demokratični korpus).