Ko je prišel ven, je šel v politiko, in danes smo tam, kjer smo. Neka stara gospa pred sodiščem pravice je rekla, da je dala skozi vojno in da je bila vesela, ko so zmagali in pobili domobransko zalego, a da je danes, ko so obsodili JJ, dan njenega novega rojstva. A se je takoj pridušala, da sta dve leti premalo, tudi če mu niso nič dokazali – njega je treba dosmrtno, ona pa bi vedela še kako drugače. On ima denar na Kajmanskih otokih, na Cipru in celo Sejšelih, pa hišo in stanovanje, treba se ga je za večno znebiti. Ona ve to, česar ta naš malo šlampasti pravosodni sistem ne ve. Zato je minister Pličanič rekel, da ga bodo malo popravili, potrebna je tako rekoč rekonstrukcija na temeljih izročila. To delajo predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, šef tožilcev Fišer in naša draga vlada.
Tista ženica, ki sem jo zgoraj omenil, je potem še rekla, da zdaj pričakuje višjo pokojnino, ker ni več razloga, to je JJ, da se to ne bi zgodilo. Vidite, še je upanje – to so naši zvesti sledilci, ki so še bolj orto kot mi sami, ki delamo to našo politiko. Pred sodiščem je bil zelo angažiran krvodajalec v rumeni majčki, imel je fanatičen pogled, kot jih potrebujemo v teh časih in dvajset tistih, ki so naša prihodnost. Od teh so se trije morali malo podpreti z alkoholom, saj moraš biti še bolj korajžen, da se postaviš nasproti klerikalcem, domobrancem in drugim preživelim desničarjem. Zato ne sprašujte, zakaj toliko alkoholikov v državi! Zdaj bo bolje, ko bo, upajmo, JJ za zapahi. Zdaj se bomo lahko nalivali iz čistega veselja, to pa ni alkoholizem, ampak patriotizem.
V sodno dvorano me niso spustili, ker sem nosil transparent Vse na gavge in grmado. Pojasnili so mi, da pri nas ni smrtne kazni, to me je jako začudilo, ker ko sem bil jaz glavni, smo jo še imeli. Ne vem, kateri bedast komunistični izdajalec jo je odpravil, naredil pa je napako, ker očiščenje Slovenije (po našem dr. Lukšiču) ni zgodba o ločevanju odpadkov, ampak diskreditiranje in likvidacija. In to zadnjič ponavljam. Tudi ne razumem, zakaj se zdaj naše bojne vrste izmikajo komentirati obsodbo na vojaškem, oprostite, na civilnem sodišču? A je sodila civilna sodnica? Je. A je civilni tožilec tožil pogojno, ker so ga našli na nekem udbovskem seznamu? Je. A je sojenje potekalo v slovenskem jeziku? Je, v glavnem, malo pa v finščini. Že vse to pomeni, da je bilo sojenje pravično, obsodba pa še trikrat bolj. Več ne potrebujemo. Revolucija se vrača.
Zelo so se izkazali naši naslednji udje novega režima kontinuitete.
Lojze Ude – je pravni multipraktik, ni vprašanja, na katerega ne bi vedel odgovora. V primeru Patrie je rekel, da res ne moremo pričakovati, da bo kaznivo dejanje korupcije potekalo tako, da bomo imeli dokaze. Korupcija je in pika. Z dokazi se ne gre preveč obremenjevati. In Ude ni kazenski pravnik, pa vse ve.
Karl Erjavec – je takoj rekel, da je vsak proces stvar dokazovanja nedolžnosti. Njemu je uspelo dokazati nedolžnost pri pogodbi s Patrio in celo pri kantah za smeti. Zato je zdaj zunanji minister, ki skrbi za privilegirane pokojnine naših borcev iz prve lige sotrudnikov.
Milan Kučan – je bil izzvan z nesramnostjo, da se je obsodba v zadevi Patria pisala v političnih murglah, on pa le živi mirno življenje upokojenca v Murglah in gre enkrat tedensko na tortico k tovarišu v Zvezdo, da se doma preveč ne zaleži.
Andrej Ferlinc – je bil odličen, ko je na stopnišču pravice, ne da bi trenil, v kamere in mikrofone rekel, da mu je kao žal, da je moral predlagati zaporne kazni. Za večjo verodostojnost bo moral vlogo v prihodnje izpiliti s tremi solzicami pravice.
Branka Zobec Hrastar, spisateljica obtožnega predloga, bolj znana kot soproga Zvonka Hrastarja, ki je Janšo aretiral leta 1988 kot član naše neumrljive Udbe – je pač rekla, da je imela prav. Oba prav lepo pozdravljam.
Mladina – revija, ki zdaj pričakuje, da ji bo po krivici padla naklada na raven tovarniškega oglasila zrasla za tri izvode, ker bi to bilo dobro znamenje, da se nekaj premika.
Ali Žerdin in Janez Markeš – dvojec brez krmarja, ki je obsodbo komentiral tako vrhunsko, da si zaslužita posebno katedro na Liberalni akademiji Darka Štrajna in da sta nosilca predmeta Temelji sodstva brez dokazov. Ju tudi zelo lepo pozdravljam.
Franc Bogovič, predsednik žlahtne SLS – hvala partiji in kontinuiteti, da je obsodbo komentiral tako medlo in ne vsebinsko, da je jasno, da je bolj naš kot ne. Še kakšen šnelkurz, pa bo.
Pavle Gantar, eks LDS, eks Zares, eks šef parlamenta – ki je izrazil skrb za demokracijo, ker je JJ zagrozil, da bo poleg pravnih sredstev za resnico uporabil tudi politična sredstva. Gantar noče več tekati po spontanih vstajah, ker le ima svoja leta.
Spomenka Hribar – ki še ni rekla zadnje pri zaustavljanju desnice, kajti en JJ še ni nobeden. Res pa je, da ji le levica lahko še naprej jamči v boju in solzah priborjeno pokojnino ne glede na delovna leta in starost.
Drago Kos – ker je izjavil, da je sodba postavila nove standarde. Res je, nisi naš, si kriv. Ga pozdravljam.
Zoran Janković – ki ni komentiral sodbe, je pa razlagal o razvoju Ljubljane, čeprav je bil malo bled. Virus.
P. S.: Kot vse kaže, v prihodnje tudi tako dolgih procesov ne bo več. Ne naši se bomo kar sami napotili v zapore.