Dejansko je že onkraj nje. Primitivizem, laž in nestrpnost pirujejo. Politična nekultura, ki nima dna, njen simbol je več kot 600 povojnih morišč, njeno gorivo je zlorabljanje zgodovine kot politike za nazaj, se vse bolj razplamteva. Energije pod njen gorilnik, ki jo dozira trojica Kučan-Roter-Golobič, je očitno neskončno. Bolj zanika Šarec svoje duhovne očete, bolj so dokazani. Njegov in samo njegov problem je, koliko se tega zaveda.

Omenjena žganjekuharska trojica hoče – v imenu »nedogovorjenih in neusklajenih« pogledov na prihodnost slovenske države, konkretno to pomeni, da njim in njihovim ni zagotovljena oblast v smislu nekontroliranega izčrpavanja Slovenije – pridobiti »vodo življenja« iz snovi, ki pogojuje popolno nestrpnost in seje smrt.

Bolj zanika Šarec svoje duhovne očete, bolj so dokazani. Njegov in samo njegov problem je, koliko se tega zaveda.

Ne izbirajo sredstev, ki jih črpajo iz obstoja več resnic. Kot je razvidno iz žolčnih in nekontroliranih reakcij, je Šarec s svojim odstopom med političnimi osebnostmi še najbolj prizadel Dejana Židana. Ta je na njegovih napakah in neumnostih skrbno gradil svoj osebni prevzem oblasti.

Socialni nemiri po vsem svetu, od rumenih jopičev do iranskih demonstrantov, dokazujejo, da je osnovno vprašanje politike boljše in človeka vrednejše življenje. Tukaj in zdaj! Politika je predvsem načrtovanje državljanov vredne prihodnosti, ne pa boj za obstoj ideoloških pogledov na zgodovino.

Ko bo to v Sloveniji prevladalo, dovolj dolgo smo ujetniki Kučanovih, takrat se tudi novih volitev ni bati in bomo dejansko začeli uresničevati smisel in cilje osamosvojitve. Ne samo zaradi težkih razmer v zdravstvu, tudi zaradi normalne slovenske prihodnosti nujno potrebujemo novo nešarčevsko vlado.

Dr. Stane Granda, zgodovinar