Pandemija je ena največjih zdravstvenih, gospodarskih in socialnih katastrof zadnjih stoletij. Njena moč je v tem, da nihče, najmanj pa medicina, ne pozna zoper njo učinkovite obrambe. Zato je treba uporabiti zoper njo vse možnosti in izkušnje iz podobnih situacij v zgodovini in sodobnosti. Omejevalni ukrepi za ljudi niso nikomur v veselje in je nezadovoljstvo z njimi nekaj normalnega.
Zato je njegovo izrabljanje za politične potrebe nekaj najbolj nizkotnega, nevrednega. Gre za neodgovorno igro s človeškimi življenji, predvsem starejših, ki se borijo za vsako minuto človeškega dostojanstva. Ti so še posebno prizadeti zaradi prekinitve stikov z otroki in vnuki, kar jim daje v življenju gotovost in redke, pogosto zadnje trenutke sreče.
Kapitulantsko ravnanje Šarčeve vlade, ki je zapustil državno krmilo v najnevarnejšem času za državljane, je dalo Janševi vladi vsebino in obliko, ki je ne on ne državljani niso ne pričakovali ne želeli. Pravzaprav ne govorimo o spremembi vlade, ampak izbruhu epidemije in uspešni obrambi pred njo.
Stotine krst v italijanskih mrtvašnicah sporočajo, da gre za življenje, ne za ideologijo. Človeku, ki je zmagovito izpeljal obračun z eno najmočnejših evropskih armad, ki je spodmaknil absolutno oblast ljudem, ki imajo za njeno prigrabitev samo v Sloveniji na vesti več deset tisoč človeških življenj, ki se je izkazal kot skrajno racionalen, žrtvoval je priljubljenost pri premagovanju kriz, moraš zaupati, če ceniš svoje življenje.
Kapitulantsko ravnanje Šarčeve vlade, ki je zapustil državno krmilo v najnevarnejšem času za državljane, je dalo Janševi vladi vsebino in obliko, ki je ne on ne državljani niso ne pričakovali ne želeli. Pravzaprav ne govorimo o spremembi vlade, ampak izbruhu epidemije in uspešni obrambi pred njo.
Gre za nas, ne za Janšo. Ni konkurence, ni izbire! Pobalinstvo velikega dela opozicije s Šarcem na čelu ni resna alternativa! Sodelovanje Jelka Kacina, ki je prvi zapustil in izdal Janšo ter se povezal z njegovim sovražnikom Kučanom, kaže, kako je treba ravnati, ko so življenja v nevarnosti.
V zgodovini ni bilo krize, ki ne bi povzročila tudi kolateralne škode. Je pravzaprav cena za njeno premagovanje. Zato sta demokracija in javni nadzor skrajno pomembni. Seveda pa to ne more biti opravičilo za demagogijo in najbolj nizkotna podtikanja. Razmere so preresne. Tisti, ki so pustili državo povsem nepripravljeno na grozečo katastrofo in bi v vsaki normalni državi morali pred sodišče, hočejo soditi tistim, ki razkrivajo njihove zločine!
Vlada sploh ne vlada, rešuje življenja po nasvetih strokovno in znanstveno najbolj kompetentnih ljudi in ob neizmernem samožrtvovanju medicinskega osebja in drugih za taka vprašanja poklicanih služb in organizacij. Kot smo lahko na eni strani navdušeni ob neverjetni solidarnosti in samožrtvovanju sodržavljanov, pa nas pretresa godrnjanje in odkrito nasprotovanje ukrepom tistih, ki ne morejo preko lastnega egoizma, ki postavljajo ideologijo nad človeška življenja.
Ogrožena so življenja, naša prihodnost, ne ideologije. Ker nekateri ne zmorejo imeti v duši in srcu niti minimalnega občutka za svetost življenja, tudi najbolj nebogljenega starčka, ne podpira slučajno levica evtanazije, so v strahu za svoje pozicije in privilegije privlekli na dan teorijo zarote in politične zlorabe pandemije.
Govorijo predvsem o sebi. Tako kot že nekajkrat v zgodovini samostojne Slovenije so se oprijeli Göbbelsovega gesla: »Blatimo in lažimo. Nekaj se bo že prijelo.« Žal to v Sloveniji, ki ne bi potrebovala nobene energije, če bi zavist in laž goreli, ni neučinkovito. Po »aferah« prekupčevanja z orožjem, patria … bodo skuhali novo afero, ki je ne bodo nikoli dokazali. To niti ni njihov namen.
Politične spremembe nam ponuja Kadunčeva varda. Njihova vsebina naj bi bila socialdemokratska. Ker starih socialdemokratov ni več, to oznako so prevzeli komunisti, je jasno, kaj nam ponujajo: nov totalitarizem.
Tožilstvo bi se moralo zaradi razmer, ki jih je pustila za seboj Šarčeva vlada, resno ukvarjati s tistimi njenimi člani, ki so zavestno pripomogli k nepripravljenosti države. Jelko Kacin je povedal dovolj. Tudi ogrožanje ustavne ureditve, kar delajo Kadunčevi, je kaznivo. Šiško je moral v zapor, Kadunc ali eden njegovih postajajo nov novi obraz slovenske politike.
Glede na dejstvo, da ima stalinizem od vseh nekdanjih komunističnih držav, vključno z Rusijo, najgloblje korenine v Sloveniji, političnih sprememb ni pričakovati. Upajmo, da je demokracija, kljub zloveščemu molku Kučana in njegovih »akademikov«, dovolj odporna.
Slovenska zavist do uspešnih, Janševo podcenjevanje vsemogočnosti piara, preveliko zanašanje na zdravo pamet in hvaležnost, pušča vprašanje prihodnjih volitev popolnoma odprto.
