Od vlade torej pričakujejo, da bo sledila »kulturi miru in nenasilja« in naredila vse, da se privede Rusijo do pogajanj. Slovenija naj pozove vodstvi EU ali Nata, naj napotita »ustrezno delegacijo« v Moskvo. Ta naj preveri pripravljenost ruske strani na pogajanja, o čem in pod katerimi pogoji. »Naj animira Putina, da prekine vojno in pristopi k pogovorom. Slovenija bo pri tem aktivno sodelovala. Sicer njenega soglasja k novim sankcijam proti Rusiji in k nadaljnjemu oboroževanju Ukrajine ne bo!«
Spomenka Hribar
Gospe in gospodje bi, povedano brez ovinkarjenja, trgovali s teritorijem suverene države Ukrajine. Kakšni naj bi bili pogoji Putina za pogajanja za prekinitev agresije? 20 odstotkov ozemlja Ukrajine, morda 30 odstotkov? Ali kar polovica? Na koliko bi teh 40 slovenskih intelektualcev pristalo? Zamislite si, da bi Italija (spet) zasedla tretjino Slovenije, intelektualci iz tujine pa bi od svojih vlad zahtevali, naj se »zavzamejo za dialog« med Rimom in Ljubljano.
Kar predlaga del slovenskih intelektualcev, ni politika miru, pač pa politika zelene luči veliko močnejšemu agresorju za dokončni obračun s svojo žrtvijo.
V času, ko bi italijanske čete uničevale Slovenijo, ta pa bi se z orožjem iz drugih držav branila. In ti intelektualci iz tujih držav bi zahtevali od svojih vlad, naj prenehajo pomagati z orožjem Sloveniji, če do »dialoga« ne bo prišlo. Z drugimi besedami: Italiji bi dovolili mrcvarjenje naše države. Težko si je zamisliti kaj bolj sprevrženega od takšne politike.
Podobno je bilo v devetdesetih letih, ko so bili Bošnjaki v BiH pod udarom agresije do zob oboroženih srbskih sil v tej državi, ki jim je vso dodatno pomoč dajala še Srbija. Združeni narodi so razglasili embargo na izvoz orožja v BiH, češ da bo to ustavilo vojno. To seveda vojne ni ustavilo, je pa srbskim silam med drugim omogočilo triletno bombardiranje Sarajeva, zasedbo večine ozemlja BiH in genocid nad Bošnjaki v Srebrenici.
Kar predlaga del slovenskih intelektualcev, ni politika miru, pač pa politika zelene luči veliko močnejšemu agresorju za dokončni obračun s svojo žrtvijo. Skrajno zavržno in nečloveško je odrekati državi ali posamezniku pravico do obrambe.
