Namesto v drugo Švico se po dveh desetletjih samostojnosti Slovenija spreminja v vse bolj zanikrno luknjo pod Alpami. Kjer je državo ugrabila politična mafija stricev iz ozadja s komunističnim pedigrejem, ki Sloveniji vlada po marionetni premierki. Ta simbolično leta 2013 na javni prireditvi prepeva E viva comunismo in povzroča veliko zgražanje po Evropi in ZDA. Podobne prizore kot v Stožicah lahko vidimo tudi v Venezueli, še enem socialističnem raju, kjer po Chavezovi smrti državo vodi podobno nesposoben in nepristojen človek, kot je Bratuškova, nekdanji voznik avtobusa, in kjer zaradi centralnega planiranja občasno zmanjka celo toaletnega papirja. Je to prihodnost Slovenije?
Vlada Bratuškove se je v zgodovino že zapisala kot najslabša in najbolj plenilska. Tista vlada, ki najbolj ogroža svobodo posameznika, vlada, ki se je po izropanih bankah odločila brezkompromisno oropati še denarnice davkoplačevalcev. Odkar so spomladi prišli na oblast, ne delajo skoraj nič drugega, kot dvigujejo davke. Pri tem pa jih ni prav nič sram in so še ponosni na to. Ker davki menda zagotavljajo varnost!? Komu pa? Morda mladim, ki trumoma bežijo iz tega socialističnega »raja« sredi Evrope, ker v Sloveniji ne vidijo perspektive. Kjer v imenu zlagane solidarnosti tiste ljudi, ki nekaj znajo in imajo (zlasti podjetnike, obrtnike in kmete), z davki obirajo do kosti, kjer bodo očitno kmalu obdavčili še čisti zrak, samo, da bo denar za privilegije, tudi za visoko Kučanovo pokojnino.
A denarja kljub temu ne bo dovolj, zato bo vlada zelo verjetno morala že kmalu zaprositi za mednarodno finančno pomoč. Potrebnih milijard evrov za sanacijo bančnega sistema, koliko natančno, bodo pokazali rezultati stresnih testov, ne bo moč nabrati z davki. Poleg tega bo večje davčno breme prej prineslo nasprotne učinke od pričakovanih. Tako kot je zaradi višjega DDV v zadnjih mesecih upadla poraba. Zlasti ob dejstvu, da vlada Bratuškove dela veliko na prihodkovni strani in malo, skoraj nič na odhodkovni strani proračuna, še posebno pri krčenju javne administracije. Kakšnih opaznih prilivov v proračun tudi še ni od prodaje lastniških deležev države v podjetjih, saj privatizacija namenoma gre po polžje, da z največjih slovenskih podjetij, preden bodo prodana, omrežja stricev iz ozadja postrgajo še zadnje kupe sveže gotovine.
Eno pomembnih načel liberalnega kapitalizma je vladavina prava. S tem pa imamo pri nas velike težave. Slovensko pravosodje pod predsednikom vrhovnega sodišča Brankom Maslešo in generalnim državnim tožilcem Zvonkom Fišerjem je približno toliko neodvisno in avtonomno, kot so slovenski dominantni mediji. Torej pod velikim političnim vplivom stricev iz ozadja, ki, podobno kot se dogaja v Ukrajini, Rusiji, Belorusiji, medije in pravosodni sistem zlorabljajo za obračune s političnimi tekmeci. Najbolj v nebo vpijoč primer je sodni proces v zadevi Patria, v kateri je bil na prvi stopnji brez dokazov obsojen voditelj opozicije Janez Janša.
Ko so v vodstvu Evropske ljudske stranke prebrali angleški prevod obsodilne sodbe, ki jo je spisala okrajna sodnica Barbara Klajnšek, so se držali za glavo. Zato njihov poziv pred nadaljevanjem sodnega postopka na drugi stopnji k poštenemu sojenju. A ne samo v EU, tudi v ZDA postajajo vse bolj pozorni na politično dogajanje v Sloveniji. Podporo Janezu Janši je na forumu Liberty minuli teden v New Yorku izrazil tudi Alex Chafuen, predsednik vplivne fundacije za ekonomske raziskave Atlas Network iz Washingtona, ki po vsem svetu širi ideje svobode in liberalnega kapitalizma. Chafuen je izrazil globoko zaskrbljenost nad razmerami v Sloveniji, prav zgrožen pa je bil nad video posnetkom rdeče spomladanske orgije Kučanove elite v Stožicah, zlasti premierke Bratuškove, ki je na ves glas prepevala že omenjeno pesem.
Ko bo v državi zmanjkalo denarja, bo vlada prisiljena zaprositi za mednarodno finančno pomoč, tedaj bo počasi, upajmo, teh socialističnih norosti konec. Poceni denar iz tujine, ki ga bo enkrat treba vrniti, bo prišel pod ostrimi pogoji, ki jih bo morala Slovenija izpolniti. Tudi Jugoslavija je razpadla, ko je dočakala finančni zlom. Kučanov model demokratičnega socializma nima prihodnosti, saj samo jemlje denar drugih, ne ustvarja pa dodane vrednosti in novih delovnih mest. Proti takšnemu krivičnemu modelu se je treba boriti! Tudi z državljansko nepokorščino.