»Ni razlogov za zmagoslavje. Žalostno je, da je bil človek šest mesecev zaprt na osnovi montiranega političnega procesa. In to leta 2014.« Z enim kratkim tvitom je mogoče zadeti bistvo. Pronicljivemu ekonomistu, klasičnemu liberalcu, Bernardu Brščiču je to uspelo v petek, 12. decembra. Na tisti dan, ko so se ob 13.25 po 175 dneh prestane zaporne kazni odprla vrata kaznilnice na Dobu. Ustavno sodišče je uro pred tem ugodilo predlogu Janeza Janše, naj do končne odločitve začasno zadrži izvršitev sodbe v zadevi Patria. Sklep je bil sprejet soglasno; vseh devet ustavnih sodnikov je glasovalo za zadržanje.

Politični proces Patria bi moral zamajati temelje gnilega slovenskega pravosodnega sistema. Ustavno sodišče je z začasno odredbo, kateri bo čez nekaj mesecev sledila končna vsebinska odločitev, po vsej verjetnosti v korist Janše, preprečilo, da bi se ta slovenska sodna sramota znašla pred Evropskim sodiščem v Strasbourgu. Naj se sliši še tako protislovno – ustavno sodišče ni odločilo samo v korist Janše, ampak tudi v dobro gnilega pravosodja Branka Masleše. Da bi tam še naprej ostalo čim bolj tako, kot je bilo.

Štiri dni za tem, ko je moral Janša 20. junija oditi v zapor, je Milan Kučan najbrž ne kar tako na splošno in brez razloga izjavil, da »ima pravosodje v sebi varovalke« in da »sodniki niso nezmotljivi, in če naredijo napako, so določeni postopki, kjer se te napake lahko ugotovijo in odpravijo«. V političnem zakulisju Foruma 21 se je že tedaj širil scenarij sodnega razpleta zadeve Patria, ki je prejšnji petek dočakal (začasni) epilog na ustavnem sodišču. Janšo so tri tedne pred insceniranimi predčasnimi volitvami, sredi kampanje, pospravili v zapor, da je lahko lažje zmagal »novi obraz« Foruma 21 Miro Cerar. Za zapahi je moral ostati toliko časa, da je lahko nova vlada trdno v svoje roke prevzela vajeti izvršilne oblasti. Branko Masleša je naredil vse, da se je tak scenarij tudi odvrtel. Vrhovno sodišče namerno ni hotelo izdati začasne odredbe, kar je v petek storilo ustavno sodišče, da bi Janši do končne (vsebinske) odločitve odložili prestajanje zaporne kazni.

Vodja slovenske opozicije je pač moral v zapor. Prizor, ko je Janša odhajal za rešetke v kaznilnico na Dob, je gotovo spravljal v nepopisno ekstazo člane Kučanove tovarišije. Kriminalizacija Janše je bila dolgoletni cilj kolovodje Foruma 21. Predsednik SDS je (bil) edini opozicijski politik, ki je in bi še lahko resno ogrozil njihove interese. Napake iz leta 2004, ko jim je Anton Rop zapravil oblast, niso želeli nikoli več ponoviti. Štiri leta potem so iz Finske uvozili »veliki pok«, da prva Janševa vlada ni ponovila mandata. Dolgoletni politični pogrom nad Janšo so pospešili z razvpitim finskim dokumentarcem Resnica o Patrii, ki je v ozadju imel slovenske režiserje. Avgusta 2010 se je nadaljeval z obtožnim predlogom, zdaj že nekdanje tožilke Blanke Zobec Hrastar. Naslednje leto, takoj po padcu Pahorjeve vlade, se je tik pred prvimi predčasnimi volitvami jeseni 2011 na okrajnem sodišču v Ljubljani začela glavna obravnava. Zadeva je bila dodeljena mladi in neizkušeni sodnici Barbari Klajnšek, ki bi morala že takoj na začetku zavreči obtožni predlog (tako menijo nekatere največje avtoritete na področju kazenskega prava), saj v njem očitano kaznivo dejanje sprejema obljube nagrade sploh ni bilo opredeljeno. A še preden se je sodni proces začel, so iz krogov Foruma 21 po Ljubljani zakrožile govorice, da naj bi bila Klajnškova skrbno izbrana, da vsekakor obsodi Janšo. Iz istih logov so tudi letos septembra prišle neuradne informacije, da bo Janšo na prostost izpustilo šele ustavno sodišče, kar se je na koncu tudi zgodilo.

Cilj politične likvidacije Janše je posvečeval sredstva. Sodna skrpucala so sledila kot po tekočem traku: lani je obsodilno sodbo najprej spisala Klajnškova, letos spomladi jo je potrdilo višje sodišče v senatu, Milan Štrukelj, Mateja Lužovec in Silvana Vrebac Arifin, na jesen, po nekaj mesecih načrtnega zavlačevanja, da je Janša bil lepo na hladnem, je obsodbo »blagoslovil« še senat vrhovnega sodišča pod taktirko samega vrhovnega predsednika Branka Masleše in sodnice poročevalke Vesne Žalik. Šele potem ko so bila izrabljena vsa pravna sredstva, se je lider opozicije lahko obrnil na ustavno sodišče, ki ga je po hitrem postopku v petek vendarle izpustilo na prostost.

Soglasna odločitev ustavnih sodnikov za začasno zadržanje izvršitve zaporne kazni je bila  najbrž tudi v interesu tistih, ki so zakuhali afero Patria ter Janši in njegovi družini zadnjih šest let grenili življenje. Zadeva je bila preveč prozorna (vodjo opozicije so spravili v zapor brez dokazov o njegovi krivdi!), da bi jo pustili v presojo Evropskemu sodišču za človekove pravice. To bi bila šele blamaža, ko bi dobili klofuto iz Strasbourga! V tem primeru se nameč ne bi mogli kučanovsko izgovarjati, da se sodniki lahko tudi zmotijo, da lahko višja sodna instanca popravi zmoto nižje in da tako sodni sistem pri nas pravzaprav odlično deluje.