Živimo v eni najbolj sprevrženih držav v Evropi, ker za fasado demokracije obstaja poseben družbeni red, nekakšen »demokratični socializem«, ki je preživel dvajset let tranzicije na 45 let komunistične podlage. Ker se v Evropi nikomur ni zdelo potrebno malo bolj ukvarjati z malo Slovenijo, ki je v tujini dolgo prodajala meglo o »zgodbi o uspehu«. Zgodbo o idealnem modelu tranzicije, ki naj bi bil zgled za vse druge nekdanje republike bivše Jugoslavije.
Najbolj odgovoren za to, da smo danes tam, kjer smo, že deset let nima več nobene formalne funkcije, a ima še vedno največji neformalni vpliv na dogajanje v državi. Vloga Milana Kučana je največja sprevrženost par excellence! Z gromozanskim neformalnim vplivom operira tudi propadli politik propadle stranke Zares Gregor Golobič. Čeprav nima nobene formalne funkcije, iz ozadja najbolj obvladuje največjo vladno stranko Pozitivno Slovenijo in s tem tudi marionetno vlado Alenke Bratušek. Po dominantnih medijih, ki so v (posredni) državni lasti, ima Golobič velik vpliv tudi na javno mnenje, prstne odtise po Urošu Lubeju pa naj bi pustil tudi pri vstajniškem gibanju, katerega večinski del je (bil) politično instrumentaliziran z enim in edinim namenom – politično likvidacijo druge Janševe vlade.
Maribor, kjer so z izsiljenimi predčasnimi županskimi volitvami prišli na oblast politiki Golobičevega Zares, je bil uvertura za državno raven, da je Kučanovo omrežje prevzelo oblast v državi spet v svoje roke. Ker jih je finančna kriza dobro načela, so bili za obrambo svojih privilegijev pripravljeni uporabiti skoraj vsa sredstva. Gre predvsem za denar, ne toliko za ideologijo. Ta je le sredstvo, da se po politični oblasti (vlade) dokoplješ do ključnih finančnih blagajn v državi in z njih brezkompromisno postrgaš še zadnje ostanke sveže gotovine. In imaš nadzor (ter seveda možnost pridobitve zajetnih provizij) nad privatizacijo državnih podjetij.
Kako je to v praksi, lahko vidimo pri več kot milijardo evrov težki državni garanciji za vloge v dveh tajkunskih bankah (Probanki in Factor banki), ki sta bili namesto v stečaj poslani v likvidacijo. To lahko vidimo tudi na zadnjem medijskem razpisu, ko so največje vsote davkoplačevalskega denarja dodelili provladnim medijem: Mladini, Delu, Dnevniku … In lahko med drugim vidimo tudi na razpisu ministrstva za gospodarstvo, ki je nonšalantno podelilo državno pomoč v višini 348 tisoč evrov podjetju EMO Orodjarna (po podatkih Supervizorja je to v zadnjih petih letih prejelo kar 5,1 milijona evrov državnega denarja), katerega lastnik je gospodarski minister Stanko Stepišnik.
Maske padajo ena za drugo, psi lajajo, a karavana gre brezobzirno naprej. V primeru državne pomoči podjetju ministra Stepišnika je še za zadnje slepce, ki verjamejo v avtonomnost in politično neodvisnost KPK, padla tudi maska Gorana Klemenčiča in Roka Praprotnika, ki sta nemudoma javno oznanila, da tu pa že ni šlo za korupcijo, saj da se je minister izvzel iz odločanja o podeljevanju državnih pomoči podjetjem. Na nič koliko primerih, nazadnje prejšnji teden, ko smo v Reporterju objavili zgodbo o rdečih čeveljčkih premierke Alenke Bratušek brez računa, se je pokazala vsa dvoličnost protikorupcijske komisije, ki je izvzeta iz pravosodnega sistema in ima podobno politikantsko vlogo, kot so jo imele komisije za ugotavljanje izvora premoženja v bivšem komunističnem režimu.
Janez Janša je bil tem ljudem vedno na poti. Vse druge »žlahtne desničarje« so znali oviti okrog prsta. Zato vsa ta leta takšna rušilna moč pogroma nad politikom, ki Kučanovo tovarišijo edini resno ogroža. K njegovi dokončni politični likvidaciji vodi samo še en korak – pravnomočna sodba v zadevi Patria in nato poziv na prestajanje zaporne kazni. Pogromu nad Janšo, ki so ga po politični direktivi stricev iz ozadja začeli Lubejevi vstajniki in ga je nadaljevala korupcijska komisija, bi lahko dalo epilog »neodvisno« sodstvo Branka Masleše, ki zadnja leta »tepihuje« pot k svetlim idealom vladavine prava.
V sprevrženi državi so (bili) za vse probleme vedno krivi drugi. Za prihod trojke je že vnaprej kriv šef opozicije Janša, ne pa Kučanova tovarišija, ki je z ideologijo »nacionalnega interesa« državo spravila na kant. Tako kot je po tej sprevrženi logiki Kučan največji demokrat že od rojstva, Janša pa tisti črni demon, ki najbolj ogroža demokracijo. Boljševiki so bili vedno mojstri obračanja tez.
