Janšo je treba zato takoj odstraniti z oblasti in ga za vse večne čase izbrisati iz politike! Ko Janše ne bo več na oblasti, ne bo več gospodarske krize. Slovenija ne bo Grčija, ampak Indija Koromandija. In tedaj se bodo tudi privilegirane pokojnine vrnile. Tudi vdova Bojana Štiha bo dobila nazaj družinsko pokojnino, 33,3 odstotka zarubljene pokojnine po pokojnem možu, ki je bil borec NOB in spomeničar. Potem ne bo več pisala pisem Janezu Stanovniku in Barbari Brezigar ter se izpovedovala novinarkam Večera, da je bila »osamosvojitev samo voda na mlin plenilcem, ki so krajo pripravljali že davno prej«, in pozivala k »vseslovenskemu uporu«.
V namišljeni deželi Vesne Arhar Štih in slovenske kaviar levice pa se bomo še naprej veselo zadolževali. Več porabili, kot bomo ustvarili in račun nato izdali Bruslju. Evropska unija krije javnofinančno luknjo v Grčiji in krpa luknje v španskih bankah, zakaj ne bi tudi Slovenija postala prejemnica zunanje pomoči. Na vrhu vlade potrebujemo samo še Zorana Jankovića, ker res zna trošiti denar drugih. Pozabite na varčevanje in zategovanje pasov! Kakšno zlato pravilo? Stožice v vsako slovensko vas!
Kdor ne veruje v vse te politikantske dogme, ki iz dneva v dan bruhajo iz dominantnih slovenskih medijev, je janšist! Kdor ne piše tako, kot pišejo oni, ki so utelešenje novinarskega profesionalizma, je gotovo režimsko trobilo. Kdo si drzne zapisati kaj pozitivnega o Janši, se ga takoj pribije na križ, iz njega brije norce in ga sramoti. Po Janši se lahko samo bruha in serje! Slovenska medijska krajina je kot kanalizacija, kar je pravilno ugotovil že veliki zakulisni upravljavec te propagandne mašinerije Gregor Golobič, a žal njegov seznam medijev ni bil pravi. Teza, da so prav mediji izvor večine zla v državi, ni daleč od resnice. A le kot propagandno sredstvo politične opcije, ki jih ta tako ali drugače obvladuje od njihove ustanovitve naprej.
Obvladovanje medijev daje možnost vplivanja na javno mnenje. Javno mnenje pa so državljani, ki na volitvah dajejo svoj glas. Zato ti obsedenci iz svojih političnih krempljev ne spustijo ne RTV, ne STA, ne dnevnih časopisov. Zlorabljali jih bodo do konca, pa če vse vrag vzame in medijska krajina dočaka usodo gradbenega sektorja. Morda bo to po eni strani celo dobro. Bankrot je lahko tudi katarza in priložnost, da Slovenija dobi vsaj malo bolj normalne medije. Podobne tistim v razvitih zahodnih demokracijah.
V Sloveniji je mnogo stvari postavljenih na glavo. Tako kot mediji se tudi stroka pogosto zlorablja v politikantske namene. Strokovno mnenje je samo tisto, ki brani »tekovine revolucije«, ki dejansko brani privilegije posvečene politične kaste. Tiste, ki je edina sposobna in od nekod poklicana, da lahko vlada v državi. Samo takšni »strokovnjaki« so pripuščeni v dominantne medije, da povedo svoje »strokovno« mnenje. Vedno eni in isti, samo tisti iz kroga posvečenih. Jože Pirjevec in Božo Repe sta strokovnjaka za zgodovino, Maks Tajnikar in Jože Mencinger glavna izvedenca za ekonomijo, Marta Kos je gurujka političnega marketinga, Igor Pribac prvi politični analitik, Spomenka Hribar strokovnjakinja za Janeza Janšo, Neda Pagon pa utelešenje civilne družbe za peticije v podporo »politično lustriranemu« Giuseppeju Pierazziju na spominski slovesnosti pri Ruski kapelici.
Slovenska kaviar levica, katere šef Milan Kučan to poletje spet jadra s prijatelji po Dalmaciji in svojim podanikom porogljivo kaže zadnjo plat, je že zdavnaj izgubila stik z realnostjo. Ne živi na Luni, ampak na Marsu. V svojem obsedenem ideološkem spopadanju z Janezom Janšo za dosego cilja ne izbira sredstev. Ti ljudje niso imeli nikoli odnosa do države, njihov odnos je bil samo do oblasti, ki jim je omogočala privilegije. Zato jim je tudi vseeno, če Slovenija finančno bankrotira in propade. Samo da ne bo na oblasti Janez Janša!
