V Sloveniji smo bili namreč priča bančnemu ropu stoletja, ki je in še bo po žepih udaril vse slovenske davkoplačevalce, ki smo in še bomo krili velikansko vrzel v državnih bankah. Ker so politični nameščenci tam bančne milijone delili posvečenim gospodarstvenikom bolj ali manj na lepe oči. Kdo vse jih je dobil, na podlagi zaupnega poročila Banke Slovenije o stanju slovenskega bančnega sistema in skrbnega pregleda NLB, ki ga je lani izvedla družba ERC, ekskluzivno razkrivamo v tej številki Reporterja. Gre za dva temeljna dokumenta, ki sta pripomogla k nastanku projekta slabe banke.
Kljub zaupnosti obeh dokumentov obstaja upravičen interes javnosti po objavi seznama vseh 117 podjetij, ki imajo pri treh največjih državnih bankah, NLB, NKBM in Abanki, od enega do 285 milijonov evrov slabih posojil. Davkoplačevalci, ki bomo morali znova sanirati luknje v državnih bankah, imamo pravico vedeti, kdo vse se je okoristil na naš račun. Če zaradi politične krize ne bo mogoče formiranje slabe banke, obstaja povsem upravičena bojazen, da bi te sezname prejemnikov slabih kreditov spet pometli pod preprogo.
Kučanova »kraljica« Alenka Bratušek, poslovodeča v Pozitivni Sloveniji, je že takoj po prvih pogovorih z »voljnimi« parlamentarnimi strankami o oblikovanju nove vladne koalicije dala pričakovano izjavo, da je »zakon o slabi banki v sedanji obliki padel v vodo in da bo zato treba takoj poiskati pravo rešitev za sanacijo bank«. Bratuškova se je ob tem sklicevala na zavajajoč članek v Dnevniku, da naj bi »trojka raztrgala vladni načrt za sanacijo bančnega sistema«, kar je na svojem blogu kmalu za tem demantiral ekonomist Jože P. Damijan. Za manipulacijo ni bil nihče drug kot Golobičev tajkun Bojan Petan, ki zaradi nelikvidnosti ne more več odplačevati posojil in mu zato grozi, da bodo Terme Čatež (kura, ki mu nosi zlata jajca) končale v slabi banki. Petan, ki je lastnik Dnevnika, namreč v stolpnici Metalke ne oddaja poslovnih prostorov Pozitivni Sloveniji kar tako brez razloga. Tako kot ni brez razloga na direktorskem mestu v Marini Portorož zaposlil prejšnjega direktorja Sove Sebastjana Selana.
Podobnih »petanov«, ki se bojijo slabe banke kot hudič križa, je še kar precej. Vodo na njihov mlin zdaj pelje Gregor Virant. Z izstopom Državljanske liste iz vladne koalicije je ogrozil oba ključna projekta za izhod iz gospodarske krize, ki ju je pripravljal zdaj že nekdanji finančni minister Janez Šušteršič. Če bo Virant zdaj šel v koalicijo z Milanom Kučanom in s konstruktivno nezaupnico rušil Janševo vlado, lahko to pomeni hiter konec slabe banke in državnega holdinga. Na daljnosežne posledice za državo in gospodarstvo je v pismu članom sveta Državljanske liste opozoril Šušteršičev državni sekretar Dejan Krušec, ki je bil določen za izvedbo slabe banke. Zaradi Virantovega hitenja iz vlade, ne oziraje se na usodo reform, je Krušec izstopil tudi iz Državljanske liste, ki tako postaja vse večje pogorišče načel klasičnega liberalizma. Zakaj Virant to počne in kaj je oziroma bo imel od tega, je danes ključno vprašanje.
Novi politični prijatelji Gregorja Viranta zagovarjajo povsem diametralen koncept gospodarske politike. Tiste zgrešene politike, ki je Slovenijo pripeljala v krizo. Koncept državnega lastništva velikih finančnih in gospodarskih sistemov, zaprtosti pred tujimi naložbami, čezmerne javne porabe in brezglavega zadolževanja države. To pa lahko pelje Slovenijo po hitrem postopku samo v bankrot.
Ker pa je v državi zmanjkalo denarja, restavracija Kučanovega omrežja z Virantovo pomočjo ne more prav dolgo trajati.