Do konca in naprej. Petčlanski senat vrhovnega sodišča pod predsedovanjem Branka Masleše je s politično zlorabo sodstva zabil še en žebelj v krsto pravne države. Janez Janša z zavrnitvijo zahteve za varstvo zakonitosti ostaja v zaporu, v tem tednu lahko ostane tudi brez poslanskega mandata, za to je s sramotnim mnenjem, ki ga je popolnoma sesul celo Matevž Krivic, poskrbela skupina najetih režimskih pravnikov. Po treh mesecih zavlačevanja vrhovni sodniki zdaj potrebujejo še mesec dni, da sodbo spravijo na papir. Šele nato sledi pritožba na ustavno sodišče, ki lahko Janši ugodi ali pa tudi ne.

V Sloveniji skoraj nič več ni nemogoče, tudi ustavno sodišče lahko potrdi sodbo v zadevi Patria. Med devetimi ustavnimi sodniki so samo trije na Janševi strani (sodeč po vsebini ločenih mnenj Ernesta Petriča, Jana Zobca in Mitje Deisingerja iz junija, ko je ustavno sodišče Janšo prvič zavrnilo in ga napotilo na vrhovno sodišče), preostalih pet s predsednikom Miroslavom Mozetičem na čelu pa lahko še enkrat odloči Janši v škodo. Politični pritiski na še neodločene ustavne sodnike so gotovo že zdaj siloviti. Vprašanje, ali je ustavno sodišče res že vnaprej politično prešteto, tako kot je bilo vrhovno, bo dobilo odgovor najkasneje do konca leta. Masleša Janše ni »sfukal« na lastno pest, taka je bila politična volja.

Za Janšo bi bil veliko bolj ugoden razplet, če bi ustavno sodišče sodbo v zadevi Patria odpravilo, kot pa če bi minuli teden vrhovno sodišče zadevo vrnilo na prvo stopnjo in bi se nato vlekla v sodnih milih še naslednji dve leti. Tudi Masleša in njegovi politični botri to dobro vedo, kar napeljuje na sklep, da bi bilo lahko že vnaprej politično krito tudi ustavno sodišče. Cilj je Janšo zatolči do konca, stranko SDS pa spraviti na največ deset odstotkov podpore. To, da je predsednik največje opozicijske stranke še naprej v prvem planu, je v interesu predvsem Kučanovega Foruma 21, saj se s tem odvrača pozornost od nove Cerarjeve vlade in dogajanja v največji koalicijski stranki SMC.

Namen je očiten – priskutiti vse dogajanje okrog Janše čim širšem krogu ljudi, tudi njegovim podpornikom. Veliko Slovencev z Janšo že zdaj ne sočustvuje, ampak mu vse to privošči. Bolj kot se zadeva vleče, bolje je za Forum 21. Namesto da bi Janša in SDS opravljala vlogo normalne opozicije, nadzorovala in kritizirala oblast ter ponujala alternative, se mora večino časa ukvarjati sama s sabo. Ampak tudi SDS bo morala ne glede na takšen ali drugačen razplet zadeve Patria nekaj storiti, če želi ohraniti primat na desnici. Program »socialističnih bombončkov« (npr. tabličnih računalnikov, ki bi jih država delila šolarjem), ki so ga volivcem ponujali pred zadnjimi volitvami, ni dosegel uspeha in tudi ni pravi.

Najbrž imajo kar prav tisti, ki menijo, da se je koncept pomladnih strank izčrpal. SLS je že izpadla iz parlamenta in tudi NSI za zdaj ne kaže ravno najbolje, ko se poskuša na silo iz krščanske preobraziti v bolj liberalno stranko. Da bi pomladne stranke pod vodstvom SDS lahko sestavile prihodnjo vlado in razvoj v državi obrnile v drugo smer, je z današnjega gledišča misija nemogoče. Točke preloma najbrž ne bo brez preloma tudi na desnici – z nastankom kake nove stranke ali celo več novih strank, ki bi lovile volivce tako na sredini kot desnici, še zlasti med tisto polovico državljanov, ki je ob zadnjih volitvah v državni zbor ostala doma.

Dokler ne bo streznitve na desnici – zavedanja, da se je treba prilagoditi volilnemu telesu, kakršno pač že je, kar se obratno ne bo zgodilo, bo uspevala ultralevičarska stranka Združena levica. Luka Mesec, ki vsako jutro ob čokolinu bere Karla Marxa, je premišljen in dobro načrtovan politični produkt iz medijske tovarne Foruma 21 (še posebno pa ljubljenček odgovornega urednika Mladine).

Bizarnih idej levičarskih lunatikov sicer ne bi smeli jemati preveč resno, a Združena levica ima v tem mandatu v državnem zboru kar šest poslancev. Njihova ciljna skupina volivcev so predvsem mladi, ki na prvo žogo kupijo preživele ideje o enakosti, solidarnosti …, da bo za njihovo prihodnost poskrbela država in da je edina prava pot socializem. Resnica, podkrepljena z nešteto spodletelih primerov socializma iz preteklosti, je ravno nasprotna.

Socializem je lahko le pot v suženjstvo, to je že pred sedemdesetimi leti zapisal veliki liberalni filozof in ekonomist Friedrich Hayek. Blaginja in s tem nova delovna mesta za mlade lahko prinese le ekonomska svoboda, ki je temelj družbenega sistema liberalnega kapitalizma. Ne država, ki samo troši pobrani (in sposojeni) denar, pač pa predvsem zasebni sektor, ki ustvarja dodano vrednost in plačuje davke. Torej ravno nasprotno od tistega, kar pridiga Luka Mesec & Co., ki je iz ropotarnice zgodovine na svetlo spet privlekel najbolj škodljive socialistične neumnosti.