Skoraj vsaka medijska hiša meni, da mora imeti na svojih elektronskih portalih vsaj članek, če že ne redno rubriko »hrana - zdravje«. In tako je, posebno poleti v medijih, vedno »nekaj posebno zdravo«, če že ne »odkrijejo«, kot so minuli teden, nov pomen ženskega orgazma.

Potrošnik je še bolj zbegan, ko tava od enega nasveta k drugemu in se z nečim več in pogosteje hrani, kot se je prej po lastnem občutku in svoji tradiciji uravnoteženo.

Zdaj je zaradi objave v British Medical Journalu (ponovno po nekaj letih) v svetli orbiti polnozrnati kruh in seveda taki misliji (pri čemer z misliji ljudje zaužijejo ogromno dodanih sladkorjev). Kar je iz polne moke, po možnosti iz prapšenice, je eliksir zdravja. Priznam, nikoli nisem imel rad polnozrnatega kruha. Dober se mi zdi bel, svež, hrustljav, dišeč.

Velike skupine raziskovalcev z Norveškega, iz Velike Britanije in Združenih držav Amerike so v petinštiridesetih študijah (metaanaliza) preučevale vpliv varovalnega živila (polnozrnatih izdelkov) na najbolj pogoste bolezni. Rezultati so osupljivi. Kdor torej dnevno zaužije samo 90 gramov, si zniža tveganje za koronarne bolezni za 19 odstotkov. Niso pa mogli ugotoviti jasne, linearne povezave varovalnih učinkov s količino zaužitih polnozrnatih pekovskih izdelkov, pomeni, da je manj manjši učinek, več pa večji; pač pa rafinirana bela moka, »moj beli kruh«, ni nič znižal tveganja za najhujše bolezni naše dobe, kot so srčno-žilne, rak, diabetes in druge.

Tveganja srčno-žilnih bolezni se zmanjšajo za celih 22 odstotkov pri tistih, ki zaužijejo na dan 90 gramov izdelkov iz polnozrnate moke; tudi tveganje za raka je baje nižje za 15 odstotkov. Vse v primerjavi s tistimi, ki polnozrnatega sploh ne jedo. Na podlagi podatkov se je tudi pokazalo, da se je znižala stopnja smrtnosti zaradi infekcijskih bolezni, sladkorne in bolezni dihal. Druga raziskava, objavljena v strokovni reviji Circulation, je po štirinajstih študijah, ki so zajele 786.000 ljudi, dala podoben rezultat. Tisti, ki so uživali polnozrnate izdelke, so v primerjavi z onimi, ki jim sploh ni zanje, zmanjšali tveganje za prezgodnjo smrt za 16 odstotkov.

Koliko polnozrnatega torej naj bi bilo dnevno? Kakor pri vseh teh analizah, zlasti ko je govor o vegetarijancih oziroma veganih, je potrebna kritična previdnost. Ne sicer v tem smislu, da gre za značilno poletno branje, temveč ker iz večine prehrambnih raziskav, čeprav upoštevajo več medsebojnih vplivov, ni nujno jasno, ali vpliva res samo določeno živilo, v našem primeru polnozrnati kruh. Dober primer so vegetarijanci. Dvom se utrjuje v tem, da niso prav zato bolj zdravi, ker jedo več in pogosteje tako hrano, torej enostransko čudežna cela zrna, pač pa v tem, da ljudje, ki verujejo v naravno (jedo torej polnozrnato), tudi sicer ( v veliki večini) živijo bolj zdravo: več se gibljejo, so športno aktivni, manj grešijo z alkoholom in tobakom. Pomemben je tudi gmotni položaj, socialno- ekonomske razmere posameznika( ve se, da je najmanj debelih med visoko izobraženimi in premožnejšimi; povsem obratno, kot je bilo v zgodovini) in njegovo osnovno, tudi gensko določeno zdravje. Seveda raziskovalci poskušajo te motilne elemente za zveličavnost rezulatata izluščiti, kakor so, kot trdijo, v teh metaanalizah tudi storili, vendar dvom ostaja; posebno ker je mnogo teh analiz takih, da dobijo »pričakovani rezultat«.

Trdijo, da delujejo varovalno že male količine. Pravzaprav nič novega. Državni organi, ki bedijo nad zdravjem prebivalstva, že od nekdaj priporočajo od 25 do 30 gramov balastnih snovi v vsakodnevni prehrani, to je veliko in težko dosegljivo. Skandinavci celo 75 gramov (v suhi teži), World Cancer Research Fund International priporoča vsak dan »nekaj nepredelanih polnozrnatih izdelkov in oreščkov«.

Če upoštevamo te smernice, potem naj bi vsak dan pojedli od štiri do šest  rezin polnozrnatega kruha (od 200 do 300 gramov), 200 gramov testenin iz te moke, 150 gramov riža, zraven pa tri obroke zelenjave, dva obroka sadja in kozarec mleka, dve rezini sira, en jogurt. Vsak, z menoj vred, tudi ve, da si bistveno dlje sit, če ješ polnozrnati kruh, s tem pa zaužiješ morda manj drugih, »manj zdravih jedi«.

Ni vsak kruh polnozrnat. Če je temen, še ne pomeni, da je zdrav v omenjenem smislu. Če je temna žemljica posuta z nekaj zrni, je to le prodajna zvijača pehrambne industrije, ker navaden, beli kruh dandanes najpogosteje »obarvajo«. Za domačo rabo: višja kot je številka tipa neke moke, bolje je (najbolj beli kruha ima oznako 400, črni se začne blizu 1000) in célo zmleto zrno ima več vitamina B, mineralov in balastnih snovi. Pošteni peki izdelajo žemljice in tako označen kruh iz namanj 90 odstotkov polnozrnate moke.

Moram razmisliti o tem. Težko si predstavljam torto, pa drugo pecivo in špagete iz polnozrnate moke. Najbrž se bom odločil za kompromis. Naporno je hitro preiti na polnozrnate izdelke, od kruha do slaščic. Okus je drugačen, navada pa železna srajca. Svetujejo mešanje; najprej malo, potem polovico, nato samo iz polnzrnate moke. V redu, to mi že gre: za zajtrk pečeno jajce na rezini polnozrnatega kruha, v ponev daš maslo ali ocvirke, nanje obroč, s katerim sicer oblikuješ krofe, da dobiš tudi lepo okroglo obliko beljaka okoli mehkega rumenjaka, ko ubiješ jajce v ustrezno vročo maščobo – moč je lepo jesti z nožem in vilicami kot kak zrezek – za nedeljsko kosilo ali rojstni dan za zdaj ostaja tortica iz »klasične« moke ... Kajti statistiki, tudi o zdravju in zdravilih, ne gre slepo verjeti. Kako to, da iz desetletja v desetletje postavljajo vedno nižje meje za krvni tlak, milimole za sladkor v krvi, posamični in skupni holesterol in še veliko tega? Mnogi kritični znanstveniki se upirajo in pravijo, da si farmacevtska industrija in garažni žavbarji manejo roke ... Sicer pa dnevna poročila, od domače politične folklore do Turčije, Francije in zdaj do Ria, bolj ogrožajo naše zdravje kot neka hrana; proti temu ni zdravila. – Kako počitnikujete? Pravijo, bolje enkrat dolgo kot trikrat kratko. Kmalu bom upošteval nasvet stroke.

Naslov tega članka me spominja na Britance, ki razmišljajo, »kako ven iz zunaj«.

P. S.: Na najpogostejše vprašanje, kaj naj skuham za večerjo, dobiš v googlu v pol sekunde milijon tristo tisoč predlogov.