Res, le kdo je tisti, ki bi si želel biti podoben Katarini Kresal, živeti njeno življenje? Ko je opravljala funkcijo ministrice za notranje zadeve, se je le spotikala iz ene afere v drugo, zdaj se le še izgublja v morju časa. Njen dan ji mineva ob gledanju izložb s čevlji, torbicami, nakitom in kostimčki uglednih blagovnih znamk; ko ji zakruli v želodčku, jo njen osebni šofer z imenitnim audijem pripelje do avtobusnega postajališča, od koder se nato s sklonjeno glavo in zakritimi očmi z očali sprehodi do njej priljubljene in elitne restavracije As.
Ker smo na branilki zatiranih in siromakov, v kateri tli upanje, da bodo ljudje vendarle premagali malodušje, šli na volitve in volili levico, opazili torbico Hermes Birkin, tako ljubo zvezdnici Victorii Beckham, za katero je treba odšteti od nekaj tisočakov do najdražjih za sto tisoč, nas je primerjala z žeparji. Med preganjanju dolgčasa je namreč na tviterju zapisala, da je očitno živela v zmoti, saj je mislila, da za njeno torbico oprezajo le žeparji, ne pa tudi brezplačniški reporterji. Zmotil jo je tudi naš zapis o njenih dragocenih uhanih, za katere je zatrdila, da so bili pošteno plačani. Ob tem bi si resnično želeli potešiti radovednost. Le koliko je zanje odštela? Ali je morda zanje porabila vso žepnino, kar bi lahko glede na vse visoke izdatke dejali za njeno plačo, ali pa je za nakup morala prositi svojega zvestega spremljevalca?
Ker se damam, med katere se je uvrstila, taka vprašanja ne zdijo spodobna, bi bila zagotovo pripravljena podpreti predlog »resetiranca« Žige Turka o parlamentarni preiskovalni komisiji o vsakem mediju, ki omeni njene čevlje, torbice ali uhane. In le zakaj ne bi končno premagali še zavist? Pojdimo na volitve in volimo levico. Volimo Katarino Kresal.