Če lahko z Armanijevimi oblekami, modrimi očmi in prijaznim nasmeškom prepričaš relativno večino Slovenk in Slovencev, da volijo človeka, ki ni imel opaznejšega političnega programa, potem pač imamo predsednika vlade, kot si ga zaslužimo. Če človeku – torej Pahorju – pobegne pol koalicije in polovica ministrov – ta pa še kar vztraja, imamo pravega človeka na nepravem mestu. Kaj pa so odlike dobrega politika Boruta Pahorja? Narcisoidnost, češ da je najboljši rešitelj tistega, kar so njegovi zavozili. Vztrajnost, pa če vse propade, čeprav skorajda ni ničesar več, kar bi še lahko propadlo, in gostobesednost, tudi če ga nihče več nič ne razume.
Vsak normalen človek bi že zdavnaj vrgel raketo Zemlja–Zemlja v koruzo, ne samo puške, Pahor pa ne – on je že 345-krat v tem mandatu povedal, da puške v koruzo ne bo metal. So jo naši prevečkrat med osamosvojitvijo, zato lahko danes mirne vesti pogledajo zgodovini v oči in rečejo: osamosvojitev je delo naših rok. Pa še enega jim ni bilo treba izstreliti, šli so le čez mejo malo v azil. Ko so se vrnili, so začeli delati našo prihodnost.
In vse, kar je danes, je tudi delo naših rok. Približno 107 tisoč Slovenk in Slovencev lahko bedi dolgo v noč in gleda naše komercialne tv programe, ker jim zjutraj ni treba zgodaj vstati.
Iz Bruslja pa so nas zadnjič obvestili, da bomo kmalu Grčija. Zame je bila Grčija vedno ideal: starogrški filozofi, matematiki, dramatiki, komediografi, arhitekti, pesniki, razvaline. Če ne bi bilo Pahorja in naših, bi lahko kaj takega samo sanjali. Zdaj pa bomo tako rekoč druga Grčija. Recimo Jankovićev stadion v Stožicah bo kmalu kot atenska Akropola. Pahor je tako in tako že slovenski Platon, Katarina Kresal pa Ksantipa. Demokracijo imamo tudi že zelo ljudsko – še malo, pa se bodo zbirali na trgih in ulicah kot v starih Atenah, ko so ljudje neposredno povedali, kakšno oblast hočejo. Če se to zgodi, bodo Pahorja in naše nosili po rokah.
Delo naših rok je tudi korupcijska afera Patria! Res je, da nam je scenarij dramaturško malo ušel iz rok in se zdaj kar sam naprej piše s pomočjo naših medijev. Nekateri novinarji, ki se s tem ukvarjajo, so boljši od izvirnika iz Murgel. Dva sta recimo, ljudsko rečeno, fajmoštra v civilni sferi. Zato se bodo morali vsaj v izobraževalnem delu v slovenski Cerkvi malo zamisliti, kaj delajo in kdo pri njih študira; zlasti pa s kakšnimi nameni. Ta dva, ki ju imam v mislih, sta na teološko hodila zato, da sta bolje spoznala sovražnika. Tako naši nadaljujemo svetlo tradicijo nadzorovanja, prisluškovanja in ovajanja. Zato sem tudi jaz v imenu partije prejšnji teden špijoniral na sojenju, in me naši poročevalci in mediji v glavnem niso razočarali – spet so pisali tako, kot da nismo bili na istem sojenju. Oziroma, so lepo zapisali, da drek na špagi pa človekove pravice, ko gre za naše dokaze, naš proces in našo pravico, da imamo pravico obsoditi vsakogar za karkoli. Sicer pa je za naše pravica vedno bila – prasica!
Prejšnji teden pa smo bili že zelo blizu neposredni ljudski demokraciji, ko so poslanci v lokalnem odboru parlamenta razglasili, da bodo v javnem sektorju plače znižali za štiri odstotke. Takoj je skočil na noge bivši Kučanov zet Branimir Štrukelj, malo je manjkalo, da v državnem zboru niso razglasili izrednih razmer, enote specialne milice pa so bile v polni pripravljenosti. In to brez zveze in brez razloga, saj sta potem končno neodvisni poslanec Vili Trofenik in Mirko Brulc hitela pojasnjevati, da so se v parlamentu le šalili. Oziroma da je šlo za eksperiment, da vidijo, ali so državljani budni v časih, ko je to nujno. Čeprav so potem nekateri iz opozicije razlagali, da so v tistem odboru mislili resno, sta se Trofenik in Brulc ustrašila, ko sta slišala, da bi ju ljudstvo lahko zaradi tega tudi teplo. Ko pa ljudstvo tepe svoje izvoljence, je kriza popolna.
Nočem reči, da si kdo pri nas ne zasluži kakšne okrog ušes ali celo na gobec, ampak to ne bo rešilo naše gospodarske in socialne podobe. Zato sem si na fotografijah zelo podrobno ogledal nove kandidate za nove ministre, da vidim, ali so perspektivni. So. Ne vprašajte me zakaj!
Genialna pa je domislica prejšnje ministrice za gospodarstvo Darje Radić iz Golobičeve kvote. Ona je Zares rekla, da je treba preprečiti nadaljnjo gradnjo TEŠ 6, čeprav se v, da bi to stalo kakšnih 600, 700 milijonov evrov več, kot če to nesrečo zgradijo do konca. Škoda, da je ženska morala odstopiti, ko je šel Golobič iz vlade! Ona bi še bolj pripomogla k temu, da bo Janez Janša po naslednjih volitvah dobil – ne samo staro, ampak tudi novo Grčijo. Pa naj pokaže, kaj zna.
P. S.: Sporočilo KGB – V znani državi v znanem mandatu smo na ugotovljiv način sesuli državo! Tožilstvo pa nič.
