Prejšnji teden smo bili priče revolucionarnemu proračunskemu eksperimentu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki je odkrilo povsem nov pristop delitve javnega denarja v razmerah, ko slednjega primanjkuje. Ob poku pištole, ki jo je sprožila ministrica Anja Kopač Mrak, se je tisoče mladih, ki se izobražujejo za deficitarne poklice, pognalo v dir za pridobitev ene od tisoč razpisanih štipendij, ki se podeljujejo po metodi 'kdor prvi pride, prvi melje'.
Eksperiment se je zaradi velikega navala in posledičnega sesutja informacijskega sistema sicer sfižil, zato ga bodo v kratkem ponovili. A to je navsezadnje dobro, saj so mladi deficitarci dobili priložnost izpiliti tehniko in strategijo, kako se zriniti v zmagovalno tisočerico in ne ostati med tistimi, ki jih bodo drugi v gneči pohodili. Bitka za prvih tisoč mest bo neusmiljena, zato se bodoči peki, slaščičarji, mesarji, mizarji, zidarji, dimnikarji in številni drugi, med katerimi pa ne najdemo poklica mlinarja, že pripravljajo nanjo.
O razlogih, zaradi katerih se, kot smo omenili, mlinarji ne morejo potegovati za štipendijo podeljeno po metodi 'kdor prvi pride, prvi melje', uradno sicer ni še nič znanega, neuradno pa smo izvedeli, da gre za preprečevanje nelojalne konkurence. Za mlinarje namreč velja, da pač meljejo, ne glede na to, kdaj pridejo, zato bi njihova prisotnost utegnila vreči senco na sicer skrbno pretehtano načelo, po katerem imajo prednost tisti, ki pridejo prvi.
S precejšnjo gotovostjo lahko trdimo, da bo razdeljevanje štipendij samo prvi korak pri reševanju proračunskih zadreg po metodi Kopač-Mrakove. Kot je znano, primanjkuje proračunskega denarja tudi za druge potrebe, denimo za plače v javnem sektorju. Zato lahko pričakujemo, da bodo tudi te v kratkem začeli razdeljevati po že omenjeni metodi 'kdor prvi pride, prvi melje'. Med prvimi naj bi se v tek za tisoč plač, ki bodo kljub krizi izplačane, že to jesen pognali zaposleni v javni upravi.
Zlata Prinašalka
Avtor karikature: Lan Seušek