Čeprav so se nasprotniki priseljevanja migrantov protestnega shoda domislili prvi, jim oni dan na Kotnikovo pravzaprav ne bi bilo potrebno hoditi. Tam so se namreč že pred njimi zbrali podporniki sprejema migrantov, ki so očividcem nagnali strah v kosti. Ob pogledu na do zob oborožene prve bojne vrste miroljubnih zagovornikov prijaznega sprejema so se na Kotnikovi bivajoči migranti skrili pod postelje in z zadržanim dihom čakali najhujše. Nič ni zaleglo niti to, da so nekateri udeleženci shoda v arabščini vzklikali: »Hvala, da ste tukaj!«
»Če so to podporniki, ki nam izrekajo dobrodošlico, kakšni morajo biti šele nasprotniki,« si je mislil marsikateri prebežnik. Ne brez razloga. Čvrsta, na boj pripravljena formacija v črno opravljenih korenjakov, katerih obraze so skrivali šali in kapuce, v rokah pa so držali lične, z rdečimi zastavicami okrašene količke za pretepanje nasprotnika, je dokazovala, da z njimi ni šale, še posebej ne, kadar je treba komu v trdo bučo vbiti sporočilo miru in ljubezni. Za vsak primer so si nekateri pod črnimi rokavicami nadeli še bokserje, poznavalci pa so opazili tudi nekaj primerkov posebnih dežnikov, ki so lahko … ne, ne balon, temveč kot britev oster meč.
Dogodek je razkril, da v Sloveniji res ni potrebe, da bi ustanavljali nacionalno gardo ali kaj podobnega, saj paravojaške enote že imamo in si torej lahko oddahnemo. Resnici na ljubo je treba povedati, da vrhovni poveljnik paravojaških oboroženih sil ni bil zadovoljen z razkritjem črnokapucnikov. Bilo je namreč dogovorjeno, da bodo enote nastopile v opravi mavričnih bojevnikov. V svoj zagovor so ti zato hiteli naštevat številne razloge za svojo odločitev. Kapuce so si nadeli, ker je pritisnil hud mraz, tam okoli 15 stopinj je bilo. Šale so si ovili okoli ust in nosov, ker je bilo prav tisti dan pričakovati peščeni vihar, količke pa so imeli okrašene z zastavicami, ker je bilo še prezgodaj za butarice (it. fashio) s sekirami …
Zlata Prinašalka
Avtor karikature: Lan Seušek