»Janez Janša je obsojen za hudo kaznivo dejanje,« je na predvolilnem soočenju dejal Miro Cerar, pravnik po poklicu, moralnež po značaju, etik po svetovnem nazoru in po milosti Murgelj predsednik slovenske vlade. Ko je Ustavno sodišče obsodbo razveljavilo, si je Cerar umil roke rekoč, da je treba odločitve sodišč spoštovati, in dodal, da so razveljavitve odločitev sodišč nižje stopnje nekaj povsem običajnega. Stranski učinki, kot npr. volilni izidi, ki ustrezajo pravni zmoti, pa seveda ostanejo in niso vrnjeni volivcem v ponovno odločanje. Še sreča, kajti sicer bi se moral premier Miro Cerar zdaj posloviti in to ravno v trenutku, ko mu zamenjave ministrov in ministric tako dobro kažejo, da bi v drugi polovici maja vsaj za krajši čas utegnil imeti spet vlado v polni sestavi.
Medtem, ko je Miro Cerar še pravočasno presedlal iz prava v politiko, pa so krute razmere, ki so po razsodbi ustavnega sodišča nastopile v pravni veji oblasti, močno udarile po cvetu slovenske pravne stroke. Najhujšo krivico je doživela prizadevna sodnica Barbara Klajnšek, ki je Janšo obsodila na prvi stopnji in bila zato deležna pohvale za pogum, zdaj pa o zadevi sploh ne bo smela več odločati. Žalosten je tudi tožilec Andrej Ferlinc, ki pravo razume kot 'spopad različnih stališč do iste stvari', zato ne preseneča, da je zavzel odklonilno stališče do odločitve ustavnega sodišča. Podobno nezaupljiv do razsodbe je tudi predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, ki meni, da so njegovi odločali 'po najboljšem videnju zakona, ustave in tudi po vesti'. Glede vesti se najbrž ne da veliko storiti, morebiti pa bi mu koristil obisk okulista in sprememba dioptrije. Najbolj razočarana pa je gotovo predsednica okrajnega sodišča Vesna Pavlič Pivk, ki ugotavlja, da je zaradi odločitve ustavnega sodišča povsem izničeno pionirsko delo na področju sprejemanja obsodb brez dokazov. Ustavno sodišče je namreč določilo povsem nove, višje standarde, zato Pivkovo skrbi 'na kak način bo v Sloveniji sploh še mogoče preganjati korupcijska kazniva dejanja'. Domneva, da je ob neznanem času, na neznanem kraju, neznan obljubodajalec, na neznan način podal obljubo nagrade znanemu grešnemu kozlu, za obsodbo namreč ne bo več zadoščala …
… skratka, sodna veja slovenske oblasti je bila že tik na tem, da se posuši in odlomi, njeni najžlahtnejši predstavniki pa bi brez dvoma postali ptički brez gnezda, če jih ne bi pod svoje razprostrte peruti sprejel sam pravosodni minister, Goran Klemenčič. Odločno jih je vzel v bran in povedal je, da razrešitve Branka Masleše ne bo predlagal, ker pri njegovem delu ni opazil kake velike malomarnosti. Po Klemenčičevem mnenju se pravzaprav sploh ni zgodilo nič posebnega. Ustavno sodišče je sicer resda primazalo močno klofuto rednemu sodstvu, a se zaradi tega ni treba vznemirjati – take stvari pač vsak dan dogajajo … Sicer pa prisluhnite sami in prepričajte se, da je z našim sodstvom (če pozabimo na enega politika) vse v najlepšem redu:
Zlata Prinašalka
Avtor karikature: Lan Seušek