»Naprednjaštvo je dobro, nazadnjaštvo je dobro, najboljše pa so pečene piške,« je modro ugotovila učiteljica Geni že v času, ko so se v slovenski deželi na življenje in smrt spopadali liberalci in klerikalci. Pragmatična ženska logika je od tedaj samo še napredovala in to, kar je v Cankarjevih Hlapcih veljalo na lokalni, se zdaj kaže kot uporabno tudi na evropski, če ne celo na globalni ravni. Da so to dokazale prav poslanke SD, nas ne sme presenetiti.
Da je to, kar stori poslanka socialnih demokratov, zmeraj prav, smo v živo spoznali ob terorističnih napadih v Bruslju, ko sta tam nameščeni poslanki DS vsaka na svoj način prikazali vzor ravnanja v stresni situaciji. Tanja Fajon je ravnala po načelu 'bratje mi stojimo trdno kakor zidi grada, črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada'. Zato je do zob oborožena z idejami socialistične internacionale vztrajala na okopih komiislamskega bratstva. »Trenutno je sončno, zdi se mirno, ni videti veliko ljudi skozi okno moje pisarne. Le pogled na park in sem ter tja ljudi, ki zapuščajo stavbo. Ne počutimo se manj varne,« je pomirila zbegane bralce ajdovskih lokalnih novic izza tesno zaprtih vrat varno zaščitene pisarne, nas vse skupaj pa pozvala k večji odprtosti in dialogu.
Da je zbežati vsaj tako dobro kot ostati, pa je presodila Mojca Kleva, ki je tudi že bila v pisarni, ko je izvedela, da se na bruseljskem letališču nekaj dogaja. V njenem primeru se je izkazalo, kako družina kvarno vpliva na revolucionarno pripravljenost, saj je zapustila okope, poiskala moža in stekla v bližnji vrtec po hčerko. »Hipoma sva se odločila, da se čim prej odpravimo iz Bruslja, da gremo domov, v Slovenijo, kjer je varneje,« je v trenutku slabosti zaupala bralcem Večera. Najbolj goreči zagovorniki strpnosti so že segali po kamnih, da bi mamo Mojco kaznovali za odpadništvo, a se je na srečo nekdo spomnil, da bi njeno dejanje lahko razložili kot avantgardno, saj ni daleč čas, ko se bo Slovenija približala bruseljski multikulturnosti in bodo v vrtcr po otroke tekale slovenske matere.
Dobro je torej ostati. In dobro je zbežati. »Najboljše pa so rdeče jopice iz flisa,« si je najbrž mislila poslanka SD in podpredsednica državnega zbora Bojana Muršec, ko je bila še direktorica občinske uprave občine Ruše. In je pod oznako 'pisarniški material' za občinski denar nabavila večjo količino takih jopic s čedno izvezenim logotipom SD. Dejanje je bilo daljnovidno. Človek namreč nikoli ne ve, kdaj med terorističnim napadom celo v dobro varovani pisarni zmanjka toka in potem človek revolucionar ni le v temi, ampak ga tudi zebe. In s kemičnimi svinčniki se pač ne more pogreti.
Zlata Prinašalka
Avtor karikature: Lan Seušek