Le kak dan pred morijo v Parizu je na sedežu Društva slovenskih pisateljev (Alah akbar!) potekala novinarska konferenca, na kateri sta Draga Potočnjak (Smrad je velik!) in Svetlana Makarovič (Zvezda je večja!) ter njuna pribočnika Boris A. Novak in Dušan Šarotar izrazili ogorčenje zaradi bodeče žice na slovenskih mejah. Čeprav so se vsi štirje na moč trudili, je na koncu zmagala slovita pronicljivost Svetlane Makarovič, ki zmeraj ve, kaj je treba najbolj sovražiti. Tako je že pred leti povsem jasno povedala, kdo oziroma kaj je to: »Po mojem mnenju je katoliška Cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti. Jaz to čutim kot svojo državljansko dolžnost.«
Ker ponavadi sovražimo tisto, česar se bojimo, sploh ne preseneča, da je Svetlana le dan pred pariško morijo nevarnost prepoznala v … Ste pomislili, da v islamu? Pojma nimate! »…bi se morali bati islamizacije? Ne. Bati bi se morali katolizacije!« je odločna Svetlana. In Janeza Janše seveda. Pa tega, da mu Miro Cerar s postavitvijo ograje postaja podoben. Pa butastih Slovenceljnov. Pa Avsenikov. Pa domobrancev. Pa otrok, ki jim izpod nosu visijo smrklji, ki se glasno derejo na plaži, ki mečejo petarde in so – to se ve – potencialni Breiviki …
Ob vseh teh nagnusnostih, še prav posebej pa zaradi bodeče žice, je ugotovila Svetlana, si sploh ne zaslužimo himne, ki jo imamo. Zato je predlagala drugo, ki gre takole: »Kuža pazi, Schengen straži, vstane, leže, tačko da. Če bo priden, ga mogoče Tante Merkel potreplja.«
Se sprašujete, kaj je želela poetesa, ljubiteljica mačk, s tem povedati? Ja, opozorila je na nemarno nevarno pasjo mrcino, ki jo muslimani z vso pravico štejejo za nečisto (Alah akbar!), in ki na naši južni meji zbuja gnus med nesrečnimi migranti in vliva strah v kosti ubogih otročičev, ki so naši Svetlani zelo pri srcu. Kaj pa morejo, če jih starši v najbolj rosni mladosti spodbujajo rezati glave plišastih igrač. Zato Svetlana ni pozabila poudariti: »…otrok je zgolj otrok, ne glede na versko ali katerokoli drugo pripadnost.« Izjema so malo prej omenjeni bodoči slovenski Breiviki, ki utegnili kar tako za vajo zažgati Svetlanino sveto knjigo Sapramiška. In seveda tisti, ki bi po njenem »morali biti splavljeni, ko je bil še čas«.
Ker niso bili, bo morala nastajajoča koalicija polmeseca in kladiva (Alah akbar! Dol s križem!) poseči po drugih metodah, med katerimi je obglavljanje ena najbolj priljubljenih.
Zlata Prinašalka
Avtor karikature: Lan Seušek