»To je bilo tiste dni, ko je Turek, krivoverna ta nesnaga, strašil po deželi in robil živino in mladino. (…) Pa so se zbali tudi v Butalah, da ne pride še nad nje (…) in so moževali in sklenili, da se brez boja ne udajo. Nego da na cesti, ki jim pelje v staroslavne Butale, postavijo napis: 'Turkom prepovedana pot!'«
Tisti, ki poznate slavno butalsko zgodovino, kakor jo je popisal Fran Milčinski, veste, da so jim mejo čuvale tudi robide. A te so napadle butalskega policaja in ne Turkov, kar je bilo sila nerodno. In ker se iz zgodovine učite, veste tudi, da se v Sloveniji zdaj, ko nam spet grozijo vpadi – le da se jim reče islamski in ne turški – ravnamo po svetlem butalskem zgledu. Le da smo namesto robidovja postavili bodečo žico. To pa zato, ker z robidovjem 'naši' pač ne bi nič zaslužili.
Ko smo vse tako lepo uredili, se nam je že zdelo, da smo varni pred krivoverno zalego. A ne bi se mogle bolj motiti. 'Turek' namreč ni na meji, da bi ga lahko kako še ustavili. 'Turek' je že med nami. Ne, ne gre za migrante, ki smo jih nastanili širom po deželi. To je naš avtohtoni, doma pridelani 'Turek'. Na svojih prsih ga gojimo, socialne prispevke mu plačujemo, njegove interese varujemo, on pa nam otroke 'robi' in harač pobira …
Haraču se pri nas reče davek, pobira se od nevernikov, med katere kajpak sodimo tudi kristjani, znaša pa toliko, kolikor 'Turek' potrebuje. Se pravi vse več in več. 'Turek' se plačevanju harača, če se le da, izogne in posluje v davčnih oazah. Saj kje pa piše, da bi moral to, kar skuha drugim, jesti tudi sam.
Tudi metode, po katerih nam 'robijo' otroke, so precej dodelane. Horde iz centrov za socialno delo jih ne trgajo več (starim) staršem iz naročja, saj bi se ti utegnili še upirati, temveč jih polovijo (otroke namreč) kar po vrtcih in jih odpeljejo neznano kam …
Kot sami vidite, smo še bolj napredni kot njega dni Butalci. Ko bomo tudi uradno postali kalifat, bomo že vsega hudega vajeni, ker mi smo že iz Juge taki, da nas nič ne sme presenetiti.
Zlata Prinašalka
Avtor karikature: Lan Seušek