Revija Reporter
Kolumnisti

Politikov, ki bi nabirali glasove na levi sredini, desna sredina trenutno nima

Aleš Žužek

17. jun. 2018 7:36 Osveženo: 6:52 / 18. 6. 2018

Deli na:

Aleš Žužek, novinar

Primož Lavre

Vprašanje, kdo je zmagovalec nedavnih državnozborskih volitev, je malo bolj zapleteno, kot je videti na prvi pogled.

Ni dvoma o tem, katera stranka je posamična zmagovalka. To je z naskokom SDS, ki bo imela v novem sklicu državnega zbora 25 sedežev. A hkrati s ne moremo zatiskati oči pred tem, da je desni tabor skupaj zbral le 32 sedežev, levi tabor pa 52 sedežev oziroma dvajset več.

Malo nejasno je, kam spada SNS, ki jo vodi interesno pragmatični Zmago Jelinčič. Glede odnosa do množičnih migracij je bližje desnemu taboru, a odnos do Josipa Broza -Tita, dogajanja v času druge svetovne vojne ter vloge in položaja Katoliške cerkve SNS v slovenskem političnem prostoru umešča trdno na levico. Gledano s tega zornega kota ima levi tabor v DZ 56 sedežev.

Premoč levega tabora je že skoraj tradicionalna. Če pogledamo volitve od leta 1996 naprej, ko sta se tabora dokončno izkristalizirala, lahko ugotovimo, da je desna sredina (pomladni trojček SDS, SKD oziroma NSI in SLS) na sedmih državnozborskih volitvah v povprečju dobila le okoli 35 sedežev. Maksimum za desno sredino je 45 sedežev, to ji je uspelo leta 1996 in 2004, najnižje je padla leta 2014, ko je dobila le 26 sedežev.

Res je, da je letos desni sredini uspelo preprečiti ponovno levo ustavno večino, a zadnjič se je približala svojemu dozdajšnjemu maksimumu – polovici sedežev v DZ – že leta 2004.

Levi tabor ni nikoli dobil manj kot 43 sedežev, leta 2014 mu je z 62 sedeži celo uspelo doseči ustavno večino. Tudi dejstvo, da desna sredina ni nikoli mogla sama oblikovati vlade, ampak ji je vladanje dvakrat omogočil bolj levo usmerjeni Desus, je zelo zgovorno. Levi tabor pa je leta 2008 in 2014 oblikoval čisto levo vlado, lahko bi jo tudi leta 2000.

Zaskrbljujoč je tudi trend slabljenja desnice. Res je, da je letos desni sredini uspelo preprečiti ponovno levo ustavno večino, a zadnjič se je približala svojemu dozdajšnjemu maksimumu – polovici sedežev v DZ – že leta 2004.

Slabljenja desne sredine v zadnjem desetletju je leta 2011 zakril soliden uspeh Državljanske liste Gregorja Viranta, ki je takrat dobila osem sedežev (pomladni trojček pa 36). A javnomnenjske ankete takoj po vstopu Virantove stranke v drugo Janševo vlado, ki so izmerile, da je Virant izgubil skoraj vso podporo z volitev, kažejo, da je večina, mogoče celo velika večina njegovih volivcev prihajala z levice.

Virantu je tako pobiral glasove na levici in jih nato odnesel na desnico. A takšnih politikov, ki bi nabirali glasove na levi sredini, desna sredina trenutno nima. To je tudi eden od razlogov letošnjega skromnega skupnega izkoristka desne sredine.

Luka Mesec in Matej Tonin na predvolilnem soočenju maja 2018

Bobo