Star slovenski pregovor pravi, da je treba najprej pomesti pred lastnim pragom, šele nato pred tujim. Toda poslanci državnega zbora so se odločili pometati pred pragom občin in njihovih županov. Na pobudo poslanca Janija Möderndorferja je parlamentarna večina spremenila zakon o lokalni samoupravi in uzakonila institut odpoklica župana med mandatom, s čimer je razjezila večino slovenskih županov, državni svet pa je že napovedal veto na ta zakon.
Karkoli si mislimo o županih, med katerimi je tudi veliko lokalnih šerifov, v tem primeru imajo vendarle prav. Poslanci ne morejo pometati z njimi, ne da bi pred tem pometli sami s seboj. Še posebno je to sporno, če to počne vladajoča stranka, ki na lokalnih volitvah ni dobila niti enega župana. Toliko bolj, če je glavni pobudnik poslanec stranke, ki je znan kot eden največjih strankarskih prestopnikov v slovenski zgodovini.
Jani Möderndorfer je bil izvoljen na listi Zavezništva Alenke Bratušek, ki je ob njegovem izstopu izgubilo svojo poslansko skupino. Nekaj časa so se ga v poslanski skupini SMC izogibali, toda po izstopu Franca Laja so ga morali vzeti v svoje vrste, sicer bi v seštevku z Desusom izgubili absolutno večino v parlamentu. Začel je kot mladinski funkcionar v ZSMS, iz katere je nastala LDS. Dolgo je bil njen mestni svetnik v Ljubljani, vse dokler se niso med seboj sprli in je svetniška skupina razpadla na dva dela.
Takrat je deloval v samostojni svetniški skupini, nato pa poiskal Zorana Jankovića, ki mu je omogočil nadaljevanje njegove mestne politične kariere. Nastopal je na njegovi listi, precej časa je bil tudi podžupan Ljubljane. Zanimivo je, da se ni nikoli pridružil stranki Zares svojega prijatelja Gregorja Golobiča, ampak je raje vedril pod varnim Jankovićevim dežnikom.
Na predčasnih volitvah leta 2011 se je pridružil Jankovićevi stranki Pozitivna Slovenija in bil izvoljen za poslanca, nato je vodil njeno poslansko skupino. Po razkolu v stranki je spet zamenjal strankarsko izkaznico in se pridružil novi stranki Alenke Bratušek. Danes je Möderndorfer eden najglasnejših politikov SMC in primer političnega oportunista, ki kar kliče po sprejemu podobnega zakona o odpoklicu tudi za poslance.
Seveda je tak zakon za poslance skoraj nemogoče sprejeti, saj so po ustavi predstavniki vsega ljudstva, v parlamentu so predstavniki svojih strank, izvoljeni so bili v volilnih enotah, voljeni pa v volilnih okrajih. Z njimi so primerljivi občinski svetniki, katerih odpoklic pa novela zakona ne omogoča. Zato je zadnja akcija poslanske večine pod vodstvom SMC čisti primer populistične manipulacije in politične dvoličnosti.