Po nemirih v Hamburgu ni najbrž nobenega dvoma več: (radikalna) levica je povezana z (radikalnim) islamom. Skrajno nenavadno, ne pa tudi presenetljivo je bilo videti zastave s socialističnimi simboli in v ozadju množico muslimanov, ki je kričala Allahu Akbar.
Na prvi pogled se resnično zdi, da levica nima ničesar skupnega z islamom, da sta si ideologiji diametralno nasprotni, saj islam zavrača tisto, kar zase levica pravi, da je: pravice žensk, homoseksualcev in manjšin, ločitev med cerkvijo in državo, zavzemanje za demokracijo, odprte meje ter toleranco do drugih kultur. Se pravi vse tisto, česar islam ne mara, zavrača.
Homoseksualce kaznuje s smrtjo, položaj žensk je med kamelo in psom, demokracija je v islamu prepovedana, meje so za nevernike zaprte, druge kulture so za muslimane dobre samo za sužnje. A to je le videz, saj imajo levičarji z islamisti veliko več skupnega, kot si upajo priznati. In ko je Marine Le Pen v začetku desetletja to povezavo označila za islamsko levičarstvo, so jo obtožili razpihovanja nestrpnosti.
Oboji si želijo prisilno »očistiti« svet in doseči »socialno pravičnost«. Islamisti skušajo to doseči s pomočjo džihada s končnim ciljem, da pokorijo narode »nevernikov« in jih odvadijo »škodljivih vplivov« zahodne civilizacije, levičarji pa zagovarjajo revolucijo kot tisto sredstvo, s katerim bodo odpravili kapitalizem, vzpostavili na zemlji socialistični raj in ustvarili družbo s kolektivno dušo, ki bo očiščena vsega slabega, kar prinaša svoboda; se pravi, da bo človek »osvobojen« rasizma, seksizma, imperializma, neenakosti, revščine in podobnega.
Oboji si torej želijo popolno podreditev: muslimani neomajno pokorščino islamu, levičarji vzpostavitev popolnega nadzora nad posameznikom. Osrednje sredstvo islama in levičarjev je nasilje, ustvariti nov red z vsemi sredstvi in ne glede na žrtve. So tako rekoč »camarade de guerre«.
Imajo skupnega največjega sovražnika. To so ZDA, ki še vedno veljajo za svetilnik ekonomske in osebne svobode. Prav svoboda je tisto, kar sovražijo tako islamisti kot levičarji. Skupni sovražnik je tudi krščanstvo. Sicer iz različnih nagnjenj, a oboji ga hočejo odpraviti. In oboji so verski fanatiki, kakršni kristjani nikoli v zgodovini niso bili. Medtem ko islamisti slepo sledijo Koranu, so levičarji verniki Komunističnega manifesta.
Gre za resnično nevarno povezavo, grožnjo svobodnemu svetu (kolikor ga je še ostalo), za nespodobno zavezništvo med levico in islamom, ki imata do zahodne civilizacije in njenih dosežkov izključno zle namene. Zato je dobro, da bo odslej celotna Evropa imela skupno centralno evidenco levičarskih in islamskih skrajnežev.
