Dokumentarec o Jugoslovanski ljudski armadi avtorja Valentina Areha, ki ga je v torek predvajala TV Slovenija, je bil presežek v opisu, kaj je jugovojska dejansko bila. Ta presežek ima še večjo težo v razmerah v Sloveniji in posebej na nacionalni televiziji, kjer med novinarji in uredniki mrgoli jugonostalgikov.
Kot je Areh lepo prikazal v dokumentarcu, je bila armada ljudska predvsem v smislu, da so jo morali državljani Jugoslavije izjemno financirati ves čas obstoja. Za vojsko, ki je bila največja zaščitnica totalitarnega komunističnega režima, je šlo kar 20 odstotkov bruto domačega proizvoda, kar je dvajsetkrat večji delež, kot gre za vojsko v Republiki Sloveniji. Plače oficirjev JLA so bile izredno visoke v primerjavi s povprečnimi plačami, imeli so veliko privilegijev, zanje so se gradila stanovanja, kar 99 odstotkov pa jih je bilo članov partije.
Armado so formalno ustanovili marca 1945 tik pred koncem vojne s preoblikovanjem partizanskih enot v redno vojsko, kmalu so se njene enote »proslavile« z množičnimi poboji vojnih ujetnikov in civilov. Kot je začela z najhujšim zločinom, je tudi končala: leta 1991 je sodelovala s srbskimi paravojaškimi enotami pri množičnih zločinih na Hrvaškem, kmalu za tem je bila maja 1992 razformirana. Odigrala je ključno vlogo pri načrtu Velike Srbije (velika večina oficirjev je bila Srbov in Črnogorcev), spomnimo samo na obleganje in uničenje Vukovarja. Eden njenih najbolj vzornih predstavnikov je vojni zločinec general Ratko Mladić, na koncu poveljnik vojske Republike Srbske, ki je zgrajena na genocidu nad Bošnjaki in Hrvati v Bosni.
Najbrž je tudi življenjska pot novinarja Areha zaznamovala, da je lahko tako natančno prikazal totalitarno naravo »ljudske« armade. V letih 1990 in 1991 je služil vojaški rok v Bosni, iz vojske pa je na začetku osamosvojitvene vojne za Slovenijo prebegnil in se priključil Teritorialni obrambi.
Jugovojska je bila ves čas v funkciji varovanja revolucije in partijskega vrha. Dosmrtni predsednik Jugoslavije in poveljnik JLA Josip Broz Tito se je, kot vsi diktatorji, za ohranitev diktature zanašal na represivni aparat – politično policijo (Udbo), milico in vojsko. Dodana vrednost Arehovega dokumentarca je tudi prikaz dejanskega življenja v SFRJ, ki je bila gospodarsko neuspešna v primerjavi z zahodnimi državami, medtem ko se je Tita častilo po božje, sam pa je zapravljal denar davkoplačevalcev, podobno kot brunejski sultan.
Dokumentarec o JLA je bil prikazan na dan suverenosti, v spomin na 25. oktober 1991, ko je Slovenijo zapustil še zadnji pripadnik te vojske. Na ta dan bi ga morali vsako leto predvajati po srednjih šolah pri pouku zgodovine.
