Sprevrženost razmer v Sloveniji se kaže v vseh vejah oblasti in njihovih podsistemih. Da je sodstvo na čelu z Brankom Maslešo instrument za obračun z opozicijo, je najbolj neposredno razkril proces Patria, toda še bolj pogosti so primeri obračuna z »malopridnimi« mediji, kamor sedanji oblastniki nedvomno uvrščajo tudi revijo Reporter. To smo pri našem tedniku občutili tudi prejšnji teden, ko smo prejeli sodbo višjega sodišča v Ljubljani.
V njej so se sodniki postavili na stran propadlega politika Romana Jakiča v pravdi proti Reporterju, ker smo pred tremi leti objavili fotografijo e-pošte na njegovi tablici, v kateri mu obramboslovec dr. Klemen Grošelj tik pred izvolitvijo Jakiča na položaj ministra svetuje, koga naj zamenja na ministrstvu za obrambo. Fotografija je bila posneta v državnem zboru, ko je poslanec Jakič čakal na glasovanje o predlogu za vlado, po katerem je čez nekaj ur postal minister za obrambo. E-pošta je bila torej prvovrstna informacija v javnem interesu, toda za sodnike to ni bilo relevantno, saj je šlo po njihovem za nedopusten poseg v komunikacijsko zasebnost.
No, sodniki so s svojo sodbo v resnici nedopustno posegli v svobodo tiska, pri čemer ne dvomimo, da bodo neki drugi sodniki na koncu tega sodnega procesa to tudi ugotovili. Doma ali v Strasbourgu. Sodba žal ni osamljen eksces, spomnimo, da je bil pred mesecem dni na petmesečno pogojno zaporno kazen(!) na okrajnem sodišču v Ljubljani obsojen fotoreporter Jani Božič, ker naj bi storil kaznivo dejanje kršitve tajnosti občil, s tem ko je v državnem zboru fotografiral in objavil sms-sporočilo s čestitko, ki jo je Alenki Bratušek ob njeni izvolitvi na položaj premierke poslal znani vplivni poslovnež Peter Kraljič. Ta spada v krog zaupnikov Milana Kučana. Božič, ki kariero nadaljuje v Veliki Britaniji, bo ravno ta teden o opisani slovenski sodniški sramoti govoril celo pred zgornjim domom britanskega parlamenta. Za primer se zanima tudi baronica Joyce Anelay, britanska državna sekretarka za zunanje zadeve.
Primeri se vrstijo. Pred kratkim smo poročali o napadu uslužbenke vrhovnega sodišča Romane Ciko Hočevar na našega fotografa, ker si »je drznil« na vrhovnem sodišču fotografirati prihod najvišjih predstavnikov države. Sodnikov pa se tako ali tako ne sme fotografirati, javnost se sploh nima pravice seznaniti z obrazi tistih, ki sodijo »v imenu ljudstva«. V čigavem imenu? Na provladni državni Slovenski tiskovni agenciji so se protestu Združenja novinarjev in publicistov navkljub odločili, da o zadevi ne bodo poročali niti besedice. Nas potem še čudi, da je postal novinar Dnevnika Sven Berdon, ki je »pokrival« sodstvo, pred nekaj meseci predstavnik za odnose z javnostjo vrhovnega sodišča?