Srečanje premierja Mira Cerarja z dijaki Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani prejšnji teden, pri čemer je tekla beseda o 25.obletnici slovenske osamosvojitve, je imelo posebno simboliko. Cerar je skupaj z gostiteljem, ljubljanskim pomožnim škofom Antonom Jamnikom, obiskal tudi osnovno šolo Alojzija Šuštarja, ki je bila zgrajena pred slabima dvema letoma.
Hkrati je ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič iz kvote premierjeve SMC pripravila novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki gre, kot kaže, na roko predvsem Katoliški cerkvi in njenim interesom v zasebnem šolstvu. Po več kot letu dni od ustavne odločbe, s katero je ustavno sodišče razveljavilo določbo zakona, po kateri zasebni šoli za izvajanje javno veljavnega osnovnošolskega programa pripada le 85 odstotkov sredstev, ki jih prejmejo javne šole, se zdi, da bo v parlament vendarle prispela novela, ki bo to ustavno odločbo uresničila. Ustavni sodniki so tedaj odločili, da se morajo javno veljavni osnovnošolski programi, ki jih izvajajo zasebne šole, plačevati v celoti.
Tokratni predlog ministrice, ki ga je dala v javno obravnavo, res določa stoodstotno financiranje za izvajanje javno veljavnega programa devetletne osnovne šole. Ob tem postavlja zahtevo, da te zasebne šole učencem ne smejo zaračunavati šolnin. V obrazložitvi tega člena so na ministrstvu pojasnili, da izpolnjuje izrek ustavne odločbe. In smo spet na začetku tega komentarja – pobudo za presojo ustavnosti »starega« člena zakona so dali ravno v Zavodu svetega Stanislava, v okviru katerega sta tudi škofijska gimnazija in osnovna šola, ki ju je prejšnji teden obiskal Cerar. Upamo si trditi, da brez privolitve Cerarja v opisano spremembo zakonodaje obiska prejšnji teden ne bi bilo.
Novela zakona, ki je v javni obravnavi, spreminja oziroma razširja tudi pogoje, pod katerimi izobraževalni program zasebnih šol pridobi javno veljavnost. Po starem je bilo dovolj, da je strokovni svet ugotovil, da je program v skladu s cilji vzgoje in izobraževanja (zapisanimi v zakonu), po novem bo moral program (če bo predlog zakona v tej obliki sprejet) še prispevati k bogatitvi šolskega prostora in biti dopolnitev javnega šolskega sistema ter zagotoviti enakovreden izobrazbeni standard. Bogatitev, kot izhaja iz obrazložitve predloga, pomeni ravno to, kar že zdaj izvajajo zasebne šole.
Ali bo predlog SMC na koncu tudi prišel v parlament in bil sprejet v sedanji obliki, bomo videli. Če bo, mu najbrž opozicija ne bo nasprotovala.