Ob pisanju članka o sestavi kazenskega oddelka vrhovnega sodišča, ki bo odločalo o zahtevah za varstvo zakonitosti Janeza Janše, Ivana Črnkoviča in Toneta Krkoviča v zadevi Patria, sem se obrnil na kakšnih deset doktorjev, predavateljev kazenskega procesnega in kazenskega materialnega prava na slovenskih pravnih fakultetah. Zanimalo me je, ali je glede na obrazložitev sodbe višjih sodnikov v zadevi Patria po njihovem sklenjen indični krog, ki dokazuje, da so omenjeni res storili kazniva dejanja. Gre za zelo redko indično sodbo, ki je zato za akademsko preučevanje še toliko bolj pomembna, posebno zaradi izjemne teže in širšega vpliva na celotno slovensko družbo.
Nekateri od doktorjev so me usmerjali od sebe na druge, češ tisti so bolj specializirani za to področje, večina jih niti ni odgovorila, dva pa vendarle sta. Eden od njiju, dr. Primož Gorkič, je dejal da sta sodišči za svoja stališča podali izčrpne razloge. O krivdi obsojencev pa se niti on ni izrekel. Tako po prvostopni kot po drugostopni sodbi v zadevi Patria sem pridobil mnenja več pravnikov – od profesorjev kazenskega prava, ustavnih pravnikov, uglednih odvetnikov, a niti eden do zdaj ni zatrdil, da sta ga sodbi prepričali v krivdo obsojencev.
Zaslužni profesor kazenskega prava dr. Ljubo Bavcon je prebral sodbo sodišča prve stopnje in ga je prepričala. Ker pa ni pregledal vseh 20 tisoč strani gradiva, je dopuščal možnost, da bodo sodniki višjega sodišča našli kakšen argument za tisti dvom, ki sodnikom nalaga ravnanje v korist obtožencev. Ker se to ni zgodilo, dr. Bavcon o krivdi obsojencev nima več nobenih dvomov. Prav tako je prepričan, da so obsojenci s svojimi dejanji in ravnanji ves čas vedeli, da delajo nekaj, česar ne bi smeli.
Tako stališče dr. Bavcona me je deloma presenetilo, saj se lahko vehementna trditev o krivdi obrne proti njemu, če bo sodba na koncu propadla. Prepričan sem, da bo. Kaj bo potem dejal dr. Bavcon? Lahko reče tisto, kar je zapisal v splošnem delu učbenika kazenskega prava iz leta 1978: »Kazensko pravo je najprej sredstvo za obvarovanje obstoječe družbene ureditve ... V tem smislu je kazensko pravo sredstvo za 'zatiranje in za sistematičen boj proti določenemu delu prebivalstva' (Lenin I. str. 256–257), torej za boj proti razredu, ki se zaradi svojih drugačnih pogledov upira celovitosti obstoječe družbene ureditve ali njenim sestavnim delom.« Tako je povsem jasno: krivi so, da bolj ne morejo biti.