Dolgo pričakovane, a potem vendarle precej nenadne predčasne volitve, so tako stare kot nove stranke in gibanja pahnile v predvolilno vročico in blaznenje. Čeprav je vse odprto in se volilna kampanja uradno ni niti začela, vsak dan pa prihajajo nove ankete, ki marsikaj obračajo na glavo, so mnoge stranke, gibanja in njihovi voditelji hiteli prehitro odpirati šampanjec. Posledično so se številni morali soočiti s hitrim treznjenjem, z glavobolom in slabostjo, ker niso upoštevali obrednega pravila, da se rezultata niti zmage ne sme praznovati prezgodaj.
Med prvimi, ki so prezgodaj odpirali šampanjec, so Janša in njegova SDS. Janša je že na začetku leta napovedal ambiciozno kampanjo 50+, svoje ambicije je kasneje povišal kar na 60+. S potopom medsebojno skregane vladajoče levice, skrčenjem koalicije in Pahorjevem fiasku, ki je pripeljal do predčasnih volitev, je bil še toliko bolj prepričan v popoln triumf na volitvah. Na levici so blodili o janšokraciji, v SDS pa že odpirali šampanjec in se posipali s konfeti. Nepričakovan Virantov vstop v predvolilno tekmo je zato povzročil totalno besnenje in mačka zaradi prezgodaj popitega zmagovalnega šampanjca.
Prezgodaj je šampanjec odprl tudi Zoran Janković. Ker preveč verjame laskavim lažem svojih prilizovalcev, se je imel za naravnega favorita in jasnega zmagovalca. Večno vajen hvale in slave, absolutne večine v mestni skupščini, da je bog in batina, nevajen kritike in sovražen kompromisom se je videl direktno na premierskem mestu. Različne ankete so ga močno prizemljile in mu z obraza izbrisale fejk nasmešek. Kljub temu se je Janković še naprej insceniral, prosili so ga in snubili, on pa je cincal in bil ves kisel.
Boj na vse ali nič mu očitno ne diši preveč, če zmaga ni vnaprej znana. Pozitivna Slovenija? Iz njegovih gest je razbrati kvečjemu negativne vibracije zaradi prehitro popitega zmagovalnega šampanjca. Zato ne čudi, da ga je zaneslo in sredi strahovitih afer svojega sina naklada o nekih novih vrednotah. O kakšnih vrednotah le? A o tistih, v katerih je vzgojil svoja sinova? Njegove družinske vrednote nedvomno ne zažgejo pri številnih volivcih, ki v vsem letu porabijo manj od njegovega sina v eni uri. No, verjetno še nismo vsega videli. Kljub temu je jasno, da ga je strah odvratnega okusa po neuspehu. Tega ves šampanjec na svetu ne more splahniti.
Tudi Karl Erjavec, ki mu po nekaterih anketah ne kaže ravno najbolje, je prehitro odprl šampanjec in napovedal, da bo mandatar. Še ne dolgo mu je kazalo bistveno bolje, v zadnjih mesecih, ko je pozabil na svojo volilno bazo, pa so se stvari zanj obrnile na slabše. Skupaj z Jankovićem bi morda res lahko odprla šampanjec, vendar je za zdaj koalicija svetlobna leta od realnosti. Gotovo pa se bosta stepla za glasove upokojencev. Ker so volitve bližajo, je Erjavec znova potrkal na upokojenske denarnice, Janković pa jih vabi na pot spominov in titoizma. Potem bo upokojence udaril po denarnicah.
Na volilni večer pred tremi leti so tekli potoki šampanjca v volilnem taboru Pahorjeve SD. Zmagoviti pijanosti je sledil dolg glavobol, ki ga je Pahor očitno zdravil s šampanjcem. Slabše kot mu je šlo, bolj se je videl kot zmagovalca in si nazdravljal. Med vsemi poki zamaškov je povsem izgubil stik z realnostjo in odfrčal na šampanjskih mehurčkih tako visoko, da je celotni mandat zaupal svojim aferaškim koalicijskim partnerjem, javnost pa je vedno manj zaupala njemu. Po večletni pijanosti od zgodovinskega uspeha se lahko Pahor na teh volitvah nadeja zgodovinskega neuspeha: prebegov vidnih članov in slabega volilnega rezultata, nemara celo izpada iz parlamenta. Čas za šampanjec je minil, SD in Pahorja čaka trda streznitev.
Povsem neverjetno, a tudi Gregor Golobič ni pozabil odpreti šampanjca in se razveseliti volitev. Razglasil je, da se moramo za vse zahvaliti njemu in Zares, za ta pomembni rez v slovenski družbi. Res je, brez njegovega zadnjega zareza v Pahorjev hrbet verjetno ne bi bilo predčasnih volitev, zato zanj lahko izlijemo pitno daritev. Zelo močno pa dvomimo, da bo Golobič tisti, ki bo 4. decembra pil šampanjec, saj Zares grozi, da bo izpadel iz parlamenta. Razen če bo v šampanjcu utapljal žalost. Če se to zgodi, bodo mnogi pili na njegov dokončni poraz.
S šampanjcem se je očitno preveč častila tudi Katarina Kresal. Zdaj poka že take, da je izpolnila vse predvolilne obljube. Ima tako čudne izpade, da celo pozdravlja nastop svojega grobarja Jankovića. Njene izjave so izbile šampanjskemu sodu dno, ko se je razglasila za zadnji branik demokracije in liberalizma. Obglavljena princesa bo že vedela.
Zdi se, da so v šampanjski kozarec najgloblje pogledali Matjaž Hanžek in njegova ekipa. Tako rezgetali so, praznovali in se objemali, kot da imajo zmago že v žepu. V resnici jim po večini anket zelo slabo kaže, saj se jim ne obeta niti prestop parlamentarnega praga. Hanžek pa stranki napoveduje nič več in nič manj kot zmago na volitvah. Iz tega lahko sklepamo, Hanžka in njegovo druščino čaka na volilni večer huda streznitev z obupnim glavobolom.
Predvolilno obnašanje vodij strank se ujema s starim stereotipom, da ga politiki samo pijejo, zato ne smemo biti presenečeni nad njihovim zmešanim vedenjem. Šampanjska motivika je letos toliko bolj očitna, saj bodo volitve začele najbolj pijansko obdobje v letu, veseli december. Volivcev zato v nasprotju s politiki ne čaka streznitev na volilni večer, ampak najkasneje v začetku prihodnjega leta.
