Majorja Iljo Arizanova najbrž ne poznate. To je tisti pilot jugoslovanskega vojnega letalstva, ki je leta 1999 prvi poletel z migom-29 proti letalom zveze Nato. Sanjalo se mu ni, da so ga štirje lovci F-15C eagle s pomočjo awacsa spremljali že od njegovega vzleta iz baze v Nišu. Še preden je trenil, ga je z razdalje 25 kilometrov z raketo AIM-120 AMRAAM zadel ameriški letalski as iz operacije Puščavski vihar, Cesar»Rico« Rodriguez. Podobno usodo sta doživela podpolkovnik Dragan Ilić in major Nebojša Nikolić, majorja Predraga Milutinovića pa je ob vsej zmedi sestrelila kar protizračna obramba sama. Prav nobeden od uporabnih letal mig-29, ki jih je sredi osemdesetih let z velikim pompom od Sovjetske zveze kupila takratna JLA, češ da gre »za najsodobnejše letalo«, kasneje pa uporabil Miloševićev režim, ni utegnil nameriti na ameriška letala, kaj šele sprožiti. To je dovolj zgovoren podatek o »sodobni« oborožitvi nekdanje »četrte vojaške sile v Evropi«, ki jo ob napadih na novinarja Valentina Areha hvali nekdanji polkovnik JLA Milan Gorjanc. Podobno je z drugimi njegovimi miti.
Ampak najbolj bode v oči Gorjančevo dokazovanje, kako sodobna da je bila taktika JLA. Res je, vsak vidi stvari drugače, a moja izkušnja pred 35 leti, ko sem vojsko služil v Vinkovcih in Banjaluki, je taka, kot jo je opisal Areh. Resda nismo jurišali s konji in sabljami, toda učili so nas, da Titova armada juriša vedno in povsod. Tudi kuharji, pri katerih sem bil, s poljskimi lonci in kuhalnicami. Juriš na živo silo, juriš na tanke, juriš čez minsko polje, juriš na letala, juriš na ladje. Žrtve niso pomembne, ampak ideja. In, kakopak, Titova zveza komunistov, katere okoreli član je bil tudi Milan Gorjanc. Zato – juriš! Res sodobna taktika, ni kaj.
Ob nesposobnem oficirskem kadru, katerega edini življenjski cilj je bil, da zmaga na vojaških igrah in potem celo leto paradira z zlato značko z likom Josipa Broza po vojašnici. Seveda si podlago za to bojevanje dobil na urah političnega izobraževanja, kjer si moral znati na pamet našteti vse redne in izredne kongrese jugoslovanskih komunistov. Nekako sem skušal učenje na pamet logično povezati s »sodobno« taktiko juriša, a mi ni uspelo. Mogoče bi to znal Milan Gorjanc, nekdanji oficir Kosa, vojaške različice Udbe. Čeprav mi je, resnici na ljubo, malo mar. Zanj in za njegove jugofrače. A naj ne trosi neumnosti o sposobnih jugoslovanskih oficirjih in modernih načinih bojevanja JLA.
