Precej referendumov smo Slovenci že dali skozi, med njimi tudi nekaj takih, ki so bili več kot očitno odvečni, zapravljanje časa in denarja za stvari, o katerih bi moral odločati DZ. Mednje bi lahko skoraj umestili tudi referendum o dopolnitvi zakona o obrambi. Če se ne bi koalicija vzela v roke in v DZ preprečila zbiranje podpisov za njegov razpis. O potezi poslancev bo morda odločalo še ustavno sodišče, a če referendum bo ali ne, namen predlagateljev je v vsakem primeru enako zgrešenn.
Predsednik državnega zbora Milan Brglez je kar lepo povzel namen pobudnikov referenduma, namreč »eno veliko zavlačevanje«. Dopolnitev zakona, ki so ga šli poslanci po hitrem postopku z dokaj široko podporo sprejemat zaradi nujne potrebe po okrepitvah na meji, je obvisela zaradi posredovanja civilne družbe, ki je ob nameri o dodelitvi dodatnih pooblastil vojakom pri pomoči policiji zarjula »Militarizacija!« in na pobudo Radia Študent zbrala potrebnih 3000 podpisov za začetek postopka o referendumu. Njihova velika »zmaga« bi pomenila, da bi se mesec dni zbiralo potrebnih 40.000 podpisov za razpis referenduma in nato še vsaj kak mesec čakalo na izvedbo referenduma.
Menda je vsem jasno, da je policija na mejah ob poplavi migrantov preobremenjena in potrebuje pomoč. Brez vojaške pomoči meje v tem trenutku ni mogoče nadzorovati, vojska že sodeluje s policijo, a predvsem v podporni vlogi. Glavno breme obvladovanja 10.000 priseljencev na dan je padlo na ramena policistov, ki so že nekaj tednov zasuti z delom. Da je pomoč vojske v migrantski krizi nujna, so že zdavnaj spoznale vse države na migrantski poti, a večina je imela zakonodajo že pripravljeno za take primere. Slovenija pa ne in je kljub redko izkazani nadstrankarski volji še vedno nima. Pobudniki referenduma delajo Sloveniji in policiji podobno uslugo, kot so jo levičarski aktivisti, ki so septembra ob prvem migrantskem valu delali zgago na mejnih prehodih.
Dodatna pooblastila bi vojakom omogočila, da bi pri širšem varovanju državne meje opozarjali, napotovali, tudi začasno omejevali gibanje oseb in sodelovali pri obvladovanju skupin in množic. Ne bi pa mogli pridržati ali privesti ustavljenih oseb, tudi jim ne bi bilo dovoljeno uporabljati prisilnih sredstev, vse to bi bilo še naprej v domeni policije. Po avstrijskem, nemškem in, ja, tudi madžarskem primeru so se zgledovali avtorji dopolnitev – je prav madžarski vzor, nad katerim se levica zdaj posebno zmrduje, kriv za tako ihtav odziv na poskus spremembe zakonodaje? Slovenski vojaki bi še vedno imeli manj pooblastil kot madžarski, njihovo vlogo pa bi le v najbolj vročičnih sanjah lahko označili kot korak proti militarizaciji Slovenije.