Evropsko prvenstvo ni ravno navdušilo s kakovostjo nogometa, je pa prineslo izjemno zgodbo Islandije z vsem, kar je ponudila v Franciji: srčnost in borbenost nogometašev, gromko »huhanje« njihovih navijačev na stadionih, izjemne rezultate za državo s 329.000 prebivalci in več ognjeniki kot profesionalnimi nogometaši ter nepopisno evforijo, ki so jo uspehi nogometašev povzročili na Islandiji. Njihova izločitev Angležev takoj po brexitu je sploh dosežek za zgodovino: moštvo z »malo mentaliteto«, ki jim jo je očital Ronaldo, je domov poslalo zvezdnike najdražje in najmočnejše nogometne lige na svetu. Le Ronaldo in njegov agent jim nista privoščila uspeha, še angleški navijači, razkurjeni nad svojo ekipo, so pozdravili dosežek Islandcev.
V prvem nastopu na velikem nogometnem tekmovanju je Islandiji uspelo nekaj, kar prav tako mali, a le nekoliko večji in nogometno bolj razviti Sloveniji ni uspelo v dosedanjih treh poskusih. Po pokazanem v Franciji in po izjemni pozornosti, ki jo na Islandiji namenjajo razvoju nogometa, bi prej stavili, da bodo Islandci čez dve leti v Rusiji ponovili letošnji uspeh, kot pa da se bo Sloveniji uspelo uvrstiti na svetovno prvenstvo. Odkar so s trave pregnali živino, igrišča opremili z reflektorji za večmesečne polarne noči, svoje najbolj nadarjene igralce pa umestili v kakovostne nogometne akademije na celini, so Islandci postali spoštovanja vreden nasprotnik. Euro 2016 bo le še dodatna motivacija za nogometaše in za njihovih 300.000 navijačev na domačem otoku. Zmago v osmini finala je spremljalo 99,8 odstotka vseh televizijskih gledalcev. Kaj je tisti čas gledalo nekaj sto Islandcev s prižganimi sprejemniki? Novoizvoljeni islandski predsednik Gudni Johannesson je zavrnil gledanje četrtfinalne tekme iz častne lože v družbi Françoisa Hollanda. Ne, med navadne navijače na tribuno grem, je bil odločen Johannesson. 1200 let po vikinških obleganjih Pariza je mesto ob Seni dočakalo novo nordijsko invazijo.
Lahko nenaden uspeh hitro konča islandsko nogometno pravljico? Če je koga družba pripravila, da ostane na realnih tleh tudi po velikih uspehih, so to ljudje, ki jedo hakarl. Islandska specialiteta so koščki fermentiranega islandskega morskega psa – v resnici gre za z urinom prepojeno gnijoče meso morskega psa, opisano kot »najbolj ogabna stvar, ki jo boste kdaj dali v usta«. Nekdo, ki to prostovoljno in z veseljem da v usta, se ne bo ustrašil zvezdniškega nasprotnika ali pustil, da mu uspeh stopi v glavo.