Pred ustanovnim kongresom svoje nove stranke 31. maja se Bratuškova na facebooku trži s sloganom Zavezništvo Alenke Bratušek. V resnici je bila njena vladavina utemeljena na zavezništvu proti interesom državljanov Slovenije, ki se je oblikovalo ob lanski februarski izvolitvi Bratuškove za mandatarko. Ključno vlogo v tem zavezništvu imajo dominantni mediji, anketarji, interesne skupine, organizirane še zlasti okoli Milana Kučana, mnenjski voditelji in »vstajniki«. Njeno zavezništvo proti državljanom Slovenije se kaže predvsem v uničevanju Slovenije z zviševanjem davkov in brezglavim državnim zadolževanjem, s čimer vsem bodočim premierjem jemlje manevrski prostor, državljanom pa zaradi vse večjega bremena dolga upanje na boljši jutri. Čeprav se hvali z neskončno solidarnostjo in izostrenim socialnim čutom, je do težav in ugovorov državljanov Slovenije povsem brezbrižna, kar je pokazala z vztrajanjem pri kasneje propadlem nepremičninskem davku. Njena vlada se je ob februarski naravni nesreči z žledom in poplavami odzvala zelo medlo. Uničevalne posledice žleda ostajajo – to vidi vsak, ki se zgolj sprehodi po Notranjskem ali gre na ljubljanski Golovec.

V resnici je Bratuškova nesposobna političarka, ki pijana od medijske hvale živi v vzporednem svetu. Spozna se le na stereotipne ženske slabosti: je marioneta moških, od rok ji gre hinavščina, prisvajanje tujih zaslug, valjenje krivde na druge. V odprtem in poštenem boju ne more zmagati. Kljub militantni podpori dominantnih medijev, ki so z vsemi topovi nabijali po Jankoviću, ji ni uspelo prepričati članov njene nekdanje stranke PS in dobiti večine od borih 780 delegatov na aprilskem kongresu, ampak je bila sramotno poražena. Podobno velja za njeno nesposobnost pri ustanavljanju lastne stranke: iz PS je izstopila 29. aprila, lov na ubogih 200 podpisov za ustanovitev stranke je začela 15. maja in jih kljub medijski propagandi »junaško« zbrala šele 21. maja. Ustvariti nekaj iz nič? To je težko dejanje za Bratuškovo.

Za svoj uspeh se lahko zahvali moškim. Kot poslanka je bila izvoljena zgolj in samo zaradi Jankovića. Zaradi Kučana in Jankovića, ki je odstopil kot predsednik PS, je postala premierka. Iz strahu pred Janševim prevzemom oblasti so jo kljub številnim vladnim aferam na oblasti za vsako ceno držali koalicijski partnerji – Virant, Lukšič in Erjavec ter iz ozadja Milan Kučan. Slednji je njeno marionetno vlogo letos večkrat potrdil, ko je po njegovih obiskih naredila salto mortale – odstopila od napovedanega novega zvišanja DDV in celo odstopila kot premierka. Ker je rojena poraženka, si ni upala na glasovanje o zaupnici, ki ga je obljubila, saj je vedela, da bo poražena.

Poleg dominantnih medijev nas glede priljubljenosti in uspešnosti Bratuškove nenehno zavajajo tudi ankete. V navijanju zanjo so šli tako daleč, da so na primer v Delovi anketi večkrat spraševali, kdo je primernejši za vodenje PS – seveda je »zmagala« Bratuškova. Čeprav bi o tem vprašanju lahko anketirali zgolj člane PS. Podobno zavajanje vidimo zdaj pri spornem anketnem vprašanju, kdo je primernejši za mandatarja, čeprav v Sloveniji mandatarja ne volimo neposredno. Vlada Bratuškove je imela nizko podporo, in sicer s padajočim trendom, kljub temu pa so postavljali vprašanje, ali naj Bratuškova vodi vlado do konca mandata. Seveda je bil odgovor znova pritrdilen. Tudi o tem vprašanju ne odločajo volivci, zato je nepomembno in je služilo zgolj za propagando Bratuškovi.

Vlada Bratuškove po istih anketah ni bila priljubljena, »njena« nekdanja stranka PS je imela nizko podporo, hkrati je rasla priljubljenost Bratuškove. Zanjo navijajo tudi s spornim anketiranjem o njeni še neobstoječi stranki, ki bi po dosedanjih anketah dobila manj kot štiri odstotke (parlamentarni prag). Dokler podpore iz nič kot pri Šoltesu ne navijejo v nebo. Nasproten paradoks smo lahko opazovali pri SDS, ki po večini anket vodi, vendar je Janša na dnu lestvice ali z nje redno izpade kot najmanj priljubljen. Pri tem sta možni dve razlagi: bodisi ne velja Janša=SDS, kot vztrajno trdijo dominantni mediji, ampak anketiranci v resnici podpirajo Zvera, Černača, Irglovo, Širclja, Vizjaka, Tomčevo, Grimsa in druge; če pa velja Janša=SDS, potem ni mogoče razložiti, zakaj je SDS na prvem mestu, Janša pa vseskozi pri dnu priljubljenosti. Iz obeh možnosti je jasno, da je z večino naših anket nekaj zelo hudo narobe in da jim v predvolilnem obdobju nikakor ne gre verjeti ali zaupati, ker javnega mnenja ne merijo, pač pa ga želijo ustvarjati in s tem vplivati na volilni rezultat.

Enako kot Bratuškova je imel tudi politično propadli Danilo Türk trdno zavezništvo z dominantnimi mediji, interesno skupino »strici in tete iz ozadja« in mnenjskih voditeljev, v anketah so ga napihovali v nebo in mu napovedovali gladko volilno zmago v prvem krogu. Kljub temu je pogorel na vsej črti, ker je verjel medijskim lažem in spornim anketam. In podcenjeval svoje nasprotnike in preziral volivce. Ti so oblikovali zavezništvo proti Danilu Türku in ga iz velikega favorita spremenili v poraženca. Enaka usoda čaka tudi Bratuškovo.