Vlada Bratuškove nadaljuje neusmiljeno oderuško davčno politiko. Upor prebivalstva vsak dan narašča, vendar dominantni mediji nezadovoljstvo nenehno pometajo pod preprogo in javnosti perejo možgane z vedno novimi spini. Zaradi piarovskega poročanja medijev premierka vse bolj izgublja stik z realnostjo in pridiga protestantsko etiko, hkrati lupi državljane, svoje odiranje pa popestri s kriminalno grdimi rdečimi čevlji, na katere si je v slogu ošabnega despota dala vgravirati funkcijo. Če je že marionetna premierka, naj bo vsaj napis na čevljih pravi, kajne?
Namesto da bi se dominantni mediji ukvarjali z realnim odporom proti vladi, ki se kaže v upadajoči javnomnenjski podpori, »plebiscitarnemu« nasprotovanju nepremičninskemu davku in trenutno predvsem v množičnemu zbiranju podpisov proti temu davku, so ob obletnici mariborskih vstaj znova delali veliko propagando za odslužene vstajnike, še zlasti njihovega vodjo Uroša Lubeja. Ob obletnici vstaj se je Lubej pohvalil, da so se z vstajami znebili najbolj osovraženih in skorumpiranih politikov, konkretno Janše in Kanglerja. Lubeja seveda ne zanima volja ljudstva, ki je te politike izvolila. Ne, Lubej je nad ljudstvom, nanj se sklicuje samo, ko promovira svojo politiko sovraštva. Zato je poseben dosežek Lubeja in vstajnikov, da Janković kljub poročilu KPK še vedno ostaja na oblasti, in to ne zgolj kot župan Ljubljane, ampak po svojem omrežju vlada Sloveniji po marionetni vladi Bratuškove. Zato bi Janković moral Lubeju za njegove zasluge čim prej podeliti nagrado mesta Ljubljane. Če je možno, še letos.
Podobno bi moral Janković čim prej nagraditi svojo navijačico, pardon, vstajnico Vesno Vuk Godina, s katero nas dominantni mediji kar naprej posiljujejo kot z veliko socialno pravičnico. Zato javnost kljub njenim izjavam ne izve, da tudi to vstajnico vodi dvolična politika. To je dokazala, ko je ob obletnici mariborskih vstaj izjavila: »Pred več kot letom dni si nismo predstavljali, da bosta Kangler in Janša padla.« Nikakor pa ne Janković, saj je bil konkreten cilj protestov po njenem »vreči« zgolj Kanglerja in Janševo vlado. V svoji zaslepljenosti gre celo tako daleč, da za Jankovićev največji adut razglaša socialnost, o čemer naj bi po njenem pričale solze trgovk iz Mercatorja, ko je Janković dobil nogo. Seveda so jokale – od sreče! Tudi meni so januarja 2012 tekle solze – od smeha!, ko Jankoviću ni uspelo postati premier. Godini v njeni socialni sprevrženosti ni mar za solze bolečin in obupa delavcev v Jankovićevih Stožicah, ki jih je celo sindikat gradbenih delavcev razglasil za spomenik poteptanih temeljnih delavskih pravic. Še manj jo moti obup revnih, ki jim vlada Bratuškove vsak dan z novimi davki in prispevki trga kruh iz ust.
Če bi vstajniki res zastopali ljudstvo, bi protestirali proti zviševanju davkov, sploh proti nepremičninskemu davku, ki ga zavrača večina Slovencev. Vendar ne protestirajo. Enako velja za dominantno medijsko falango, ki ljudstvo vsak dan zavaja, da je nepremičninski davek pač neizbežno zlo. In da mora vlada Bratuškove vsekakor dobiti zaupnico in se ohraniti. Čeprav je v resnici v interesu Slovenije, da vlada Bratuškove čimprej pade. Celo množično zbiranje podpisov proti nepremičninskemu davku mediji potiskajo v ozadje. Raje se ukvarjajo z idiotskimi vprašanji, ali bi bila Bratuškova primernejša od Jankovića za vodenje PS. Pri tem so jim vedno pri roki »politični analitiki«, kot sta Samo Uhan ali Igor Pribac, ki na veliko razpredata o nizki politični kulturi v Sloveniji, ko delata piar za vlado Bratuškove in še zlasti za PS. Namesto da druge učita politične kulture, bi z njo lahko začela pri sebi in javnosti razkrila, da nista nobena »neodvisna« politična komentatorja. Oba sta namreč pisca temeljne listine PS Slovenija 2020, še zlasti Uhan je ideolog te stranke, Pribac pa je lani favoritu PS Danilu Türku pomagal do poraza na predsedniških volitvah, za kar mu lahko nazdravimo na obletnico prvega kroga za martinovo.
Vse meje slabega okusa so prešle medijske osladne hvalnice finančnemu ministru Urošu Čuferju, ki ga dominantni mediji ne morejo prehvaliti kot simpatičnega. Čeprav Čufer zavaja, ko vedno znova trdi, da ne bo več dvigoval davkov, potem pa jih spet dvigne. Še bolj odvratno je medijsko posiljevanje s Čuferjevo sekretarko Matejo Vraničar, ki skrbi za nepremičninski davek. Vraničarjeva več kot očitno trpi od štrukljevskega medijskega sindroma. V normalnih razmerah bi morali mediji Vraničarjevo po njeni izjavi, da je nepremičninski davek dober, ker so vsi proti, raztrgati na kose. Namesto tega je vsak dan večja medijska zvezda. Še en dokaz, da je Slovenija narobe svet.
Po ustoličenju vlade Bratuškove je vstajniški val presahnil kot voda v puščavi. Ko so se začele stopnjevati dejanske krivice proti ljudstvu zaradi nesposobne in oderuške vlade Bratuškove, vstajnikom za to ni niti malo mar. Oni so dosegli svoje, ulično likvidacijo natančno določenih politikov. Tudi dominantnih medijev ne zanimajo krivice in realna socialna stiska prebivalstva, ki so posledica vladavine Bratuškove, saj ti mediji ne delujejo v javnem interesu, ampak zgolj v interesu vlade Bratuškove in njenih lobističnih omrežij. Namesto vstaj od državljanov nedemokratično zahtevajo tišino, molk, stabilnost, državotvornost in podobne bedarije. Čeprav je ravno zdaj čas za pravo vstajo – vstajo proti oderuškim davkom in proti najslabši vladi Bratuškove.