Kljub štirim strankam v opoziciji Cerarjeva vlada v resnici nima opozicije, saj se vse opozicijske stranke ukvarjajo zgolj z Janšo. Dominantni mediji tako ali tako delujejo kot propagandna mašinerija Cerarjeve vlade. Če že koga ali kaj problematizirajo, potem sta to Janša in SDS, sicer pa se takoj preusmerijo v zunanjo politiko in nam tako kot nekoč v propadli Jugoslaviji perejo možgane z za nas nepomembnim Bližnjim vzhodom. Odpovedala je tudi tako imenovana civilna družba, saj se je ta ukvarja zgolj z Janšo: za vstajnike z Urošem Lubejem na čelu se je ves svet vrtel okoli Janše, pod Cerarjem pa so se skrili v mišjo luknjo. Danes se z Janšo ukvarjajo tudi njegovi podporniki pred vrhovnim sodiščem, ki so za številne druge probleme v sodstvu bolj ali manj slepi. Konec leta 2014 smo tako v zelo kočljivem položaju, saj Cerarjeve vlade dejansko nihče več ne nadzira.
Največja opozicijska stranka SDS se ukvarja predvsem z Janšo in z vsem, ki se navezuje na njihovega zaprtega predsednika. Proti Cerarju in njegovi vladi nastopajo ostro glede vprašanj o Janši, druga pa zanemarjajo, zlasti vprašanja ekonomske politike in prihodnjega razvoja države, ki najbolj zadevajo vsakdanje življenje volivcev SDS kot vseh drugih državljanov. Največja opozicijska stranka SDS se doslej ni izkazala kot opozicija, saj vladnim ukrepom le medlo nasprotuje.
Podobno velja tudi za opozicijsko NSI: če se ne ukvarja z Janšo, potem si prizadeva, da bi čim bolj zlezla Kučanu v rit v zameno za pozitivne predstavitve v dominantnih medijih. Zadnji tak primer je Lojze Peterle, ki je ob 25. obletnici SKD govoril, da so stare elite s privatizacijo ohranile in utrdile svojo moč, nakar se je šel nekaj dni kasneje poklonit istim starim elitam v Kučanovem Forumu 21. Zaradi pasivnega odnosa do oblasti je res škoda, da NSI ni vstopila v Cerarjevo vlado, saj ji nenehno ponuja tiho podporo.
Tudi pri Bratuškovi in njenem opozicijskem ZAAB se vse vrti okoli Janše. Po svojem delovanju je ta stranka dejansko koalicijska, ne opozicijska stranka, saj ne nasprotuje Cerarjevi vladi. Predstavniki stranke celo poudarjajo, da sta stranki na isti valovni dolžini in programsko najbolj sorodni. Ob varčevalnih predlogih Cerarjeve vlade bi pričakovali, da bi Bratuškova s svojimi poslanci razbila parlament, kot je počela kot opozicijska poslanka PS zaradi varčevalne politike Janševe vlade v 2012/13. Danes jo zaostreno varčevanje Cerarjeve vlade niti najmanj ne moti, ampak se s svojo stranko še vedno bori proti Janši in SDS, čeprav je ZAAB vsaj uradno v opoziciji. S tem Bratuškova in njen stranka dokazujeta, da ju nikoli ni motilo varčevanje, temveč le Janša.
Največja opozicijska prevara je Združena levica (ZL), saj se predvsem bori proti opozicijski SDS in Janši. S svojim igranjem opozicije opoziciji in tihim podpiranjem vlade je pokazala, kako je prevarala svoje volivce kot novi up levice. ZL je volilno kampanjo gradila predvsem na boju proti varčevanju, zlasti v javnem sektorju. Kot borci proti varčevanju so se profilirali med vstajami 2012/13, ko so vreščali na barikadah, organizirali vstaje itd. Današnjega poslanca ZL Hanžka je policija takrat prijavila sodniku za prekrške zaradi neprijavljenih demonstracij. Danes seveda ne Hanžka ne drugih poslancev ZL ni treba prijavljati sodniku za prekrške zaradi neprijavljenih demonstracij proti Cerarjevi vladi, saj ZL z molkom demonstrativno podpira Cerarjeve ostre varčevalne ukrepe v javnem sektorju.
Med največje vstajniške prevare spada Uroš Lubej, favorit za naziv politični luzer leta 2014. Lubej se je med vstajami 2012/13 izstrelil med zvezde s svojim uličnim bojem proti varčevanju. Njihovo izhodišče je bilo ohranitev privilegijev in visokih plač v javnem sektorju, zaradi tega so z ulico rušili Janševo vlado. Letos je Lubej s svojo Solidarnostjo pogorel na vseh treh volitvah, očitno pa ga pod Cerarjevo vlado nič več ne skrbi varčevanje v javnem sektorju. Spletna stran Solidarnosti je bolj ali manj mrtva, Lubej se nikjer več ne pojavlja s svojimi »sporočili«, ne organizira vseslovenskih ljudskih vstaj in ni ustvaril profila na facebooku »Miro Cerar naj odstopi kot premier Republike Slovenije«. Iz česar je spet jasno, da Lubej in njegovi vstajniki niso nikoli nasprotovali varčevanju v javnem sektorju, temveč Janši.
Ker nas tudi dominantni mediji prepričujejo, da se svet vrti predvsem okoli Janše, javnosti mečejo pesek v oči in nastopajo kot glavni propagandni stroj Cerarjeve vlade. Koga še briga visoka brezposelnost. Tudi lačni otroci v vrtcih in šolah so nenadoma postali debeli. Dominantni mediji so še nedavno vsako minuto poročali o protivarčevalnih vstajah v času Janševe vlade in spodbujali nasilje v Mariboru in Ljubljani. Danes so isti dominantni mediji o varčevanju obrnili ploščo in skupaj s Cerarjevo vlado pozivajo politične stranke k državotvornemu ravnanju. Skupaj z opozicijo, ki to sploh ni, civilno družbo, ki to prav tako ni, so dominantni mediji z vsakodnevnim pranjem možganov ustvarili lažno resničnost, da se svet vrti okoli Janše. Ker vsi vidijo zgolj Janšo, ne vidijo pa Cerarja in njegove vlade, se Slovenija vedno bolj spreminja v enoumno državo brez opozicije in s samovoljno vlado, ki dela, kar hoče.