Pod vlado Bratuškove smo januarja dosegli nov sramotni rekord: število registrirano brezposelnih je že 130 tisoč. Premierka se je lani nenehno bahala, da je upadanje brezposelnosti glavni dosežek njene vlade. Januarski podatek o brezposelnosti kaže ravno nasprotno, da imamo pod njeno vlado v resnici eno najvišjih brezposelnosti v zadnjih dvajsetih letih, saj smo imeli nazadnje toliko brezposelnih v prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja. Vlada Bratuškove je torej v svojem mandatu »pridelala« kar devet tisoč več brezposelnih, odkar je prevzela oblast.
V normalnih državah je vprašanje brezposelnosti ključno, pri nas pa se leva vlada Bratuškove hvali z uspešnostjo in stabilnostjo, javnost pita s praznimi parolami o solidarnosti in socialni državi, medtem ko gre število brezposelnih v nebo. Brezposelnim zelo slabo kaže, saj je prioriteta glavnih vladnih strank PS in SD zgolj ohranitev na oblasti, nova leva stranka Solidarnost pa se vneto bori za ohranitev visokih plač v javnem sektorju. Vlada ob piarovski podpori dominantnih medijev na veliki zvon obeša prednostno reševanje brezposelnosti mladih, ki pomeni le četrtino vseh brezposelnih. Kaj pa preostali starejši brezposelni? A ti za vlado ne obstajajo?!
Podobna sramota sta Lukšič in njegova SD, ki kraljuje na vrhu javnomnenjskih anket. SD se prodaja kot zadnji branik levičarstva pri nas, v resnici pa tej stranki ni mar za naraščajoče število brezposelnih. V dolgoveznih intervjujih, v katerih Lukšič govori vedno hujše neumnosti, se predsednik SD ne dotakne ključnega vprašanja brezposelnih. Nazadnje ga je naraščajoča brezposelnost skrbela lani februarja, ko je bila na oblasti še Janševa vlada. Po vstopu v koalicijo z Bratuškovo je za Lukšiča problem brezposelnosti izginil, čeprav je zdaj bistveno večji. Ministrica iz vrst SD Anja Kopač Mrak se je lani poleti skupaj z Bratuškovo bahala, da brezposelnost upada zaradi njenih ukrepov. Torej bi zdaj morala pojasniti, zakaj zaradi njenih ukrepov brezposelnost v zadnjih mesecih strmo raste.
Nova leva stranka Solidarnost za brezposelne skrbi z lunatičnimi idejami. Ta stranka tekmuje z glavno vladno stranko PS po neumnih predlogih, kot je univerzalni temeljni dohodek (UTD). Prejšnji teden je Solidarnost s pismom vladi in parlamentu o reševanju zadnje naravne katastrofe z aktiviranjem brezposelnih pokazala, da v resnici obuja stalinistično-titoistične državnoplanske metode. V svojem predlogu predvideva neke vrste prisilno delo, naj se brezposelni prekvalificirajo in gredo odpravljat posledice nedavne naravne nesreče, torej naj se ne glede na izobrazbo in delovne izkušnje ukvarjajo s težkimi fizičnimi deli, kot so pospravljanje lesa in sekanje drv, naj se zaposlijo v lesnopredelovalni industriji in podobne neumnosti. Če so res taki velelevičarji, kot se prodajajo javnosti, potem naj se sopredsedniki Solidarnosti Damjan Mandelc, Uroš Lubej in Marina Tavčar Krajnc odpovedo svojim mastno visokim plačam v javnem sektorju v korist brezposelnih in gredo za zgled drugim oni opravljat izredno težka gozdarska dela, namesto da pošiljajo svoje ošabne predloge za reševanje brezposelnosti! Članom Solidarnosti se na daleč vidi, da so kaviar levičarji, ki so jim vsakdanje tegobe brezposelnih povsem tuje.
Podobno težave brezposelnih ne zanimajo niti prvega sindikalista Dušana Semoliča. Odkar je oblast prevzela Bratuškova, se je Semolič, sicer član predsedstva delavske zveze SD, udrl v zemljo. Pod prejšnjimi vladami, še zlastimi Janševima, je bil Semolič politično hiperaktiven: nenehno je rovaril s stavkami, grozil z referendumi in se malodane vsak dan silil s tiskovnimi konferencami. Novembra 2007, ko smo imeli rekordno nizko brezposelnost (okoli 68 tisoč), je Semolič korakal gor in dol po Ljubljani skupaj s takrat novoizvoljenim predsednikom Danilom Türkom pod geslom Vsega smo siti, samo kruha ne. Zdaj ga ob skoraj dvakrat večji brezposelnosti lačni brez dela in dohodkov ne zanimajo več. Lani je za november napovedoval velike delavske demonstracije, ki jih nikoli ni bilo. To je resnica o politikantu Semoliču, ki z molkom o naraščajoči socialni stiski armade brezposelnih v resnici pridno skrbi za stabilnost vlade Bratuškove.
Slovenska levica je popolnoma izrojena, kar vidimo iz njenega brezbrižnega odnosa do brezposelnih. Glavni vladni stranki PS in SD imata polna usta besed o problematiki brezposelnosti le v opoziciji, pod njuno vlado pa brezposelnost leti v nebo. Še hujša je novopečena levičarska stranka Solidarnost s svojimi stalinistično-titoističnimi predlogi, ki bolj spominjajo na prisilno delo in delovna taborišča kot na realno politiko za reševanje brezposelnosti. Zagotovo je najhujši sindikalist Semolič, ki je s svojim ravnanjem v zadnjem letu pokazal, da je poceni politikant, ki skupaj s svojimi sindikati spada na smetišče zgodovine. Ob takšni vladi in takšnih levičarjih, ki se med seboj koljejo glede povsem nepomembnih vprašanj za življenje malega človeka, nam gre vsak dan slabše. Od vlade Bratuškove lahko tako ali tako pričakujemo vse najslabše. Le bedaki nasedajo njeni samohvali in optimizmu. Kar bodite optimistični, saj boste pod njeno vlado kmalu lahko jedli travo. Če je bo sploh kaj ostalo zaradi klimatskih sprememb.
