Vedno bolj je očitno, da je Cerar v resnici amoralnež in dvoličnež, ki rad moralizira o napakah drugih. Skozi njegovo zlagano masko in totalitarni zid, s katerim se brani pred nadzorom javnosti, vedno bolj pronica umazanija in resnica o Miru Cerarju. Njegova nepoštenost se kaže v nespoštovanju lastnega volilnega programa in koalicijske pogodbe. Ker je skrajno nepošten, se je obdal tudi z nepoštenimi sodelavci. Zato ga na vsakem koraku spremljajo afere. Seznam se vsak teden podaljša: od lažnega magistra Lebna, ki ga »moralni« Cerar ni izključil iz stranke, do spornega nekdanjega kandidata za mariborskega župana Antona Kranjca, ki ga prav tako niso vrgli iz SMC po razkritju, da je lagal o nekaznovanosti. Celo odstop 41 članov mariborske SMC je Cerar hinavsko označil za negativno kampanjo. Vse našteto je zgolj vrh ledene gore laži in zavajanj, s katerimi Cerar po podmazani mašineriji dominantnih medijev manipulira z državljani.

Med najhujše Cerarjeve prevare spada varčevanje, ki ni omenjeno nikjer v programu SMC niti v koalicijski pogodbi. Skupaj s finančnim ministrom Mramorjem zdaj ne strašita zgolj z zategovanjem pasu, ampak z ostrim varčevanjem in rezi. Pred vstopom v politiko je Cerar v letih 2012/13 podpiral vstajnike, ki so bili predvsem proti varčevanju, s čimer je tudi sam podpiral protivarčevalno politiko. Proti varčevanju je nenehno nabijal tudi njegov ekonomski svetovalec, sporni Aleksandar Kešeljević. Med volilno kampanjo 2014 je Cerar zavajal glede zavez Bruslju: »Toda Evropi in svetu se ne bomo prikupili tako, da bomo vseskozi le pridni in servilni izvrševalci njenih navodil,« s čimer je nakazoval nadaljevanje protivarčevalne politike. Dokler na oblasti ni obrnil plošče.

To je storil gladko in brez protivarčevalnih vstaj na slovenskih cestah. Kakopak, saj zdaj Cerarju pri novi varčevalni akciji ob strani stojijo falange dominantnih medijev. Pod Janšo so skupaj z vstajniki metali granitne kocke na varčevanje in uporabili ves arzenal orožja za množično uničevanje vseh varčevalnih ukrepov. Šušteršiču so vreščali »še kikl'co prodala bom, za tri odstotke dala bom«. S Štrukljem so tulili proti zakonu za uravnoteženje javnih financ, ploskali ob vedno novem zadolževanju vlade Bratuškove in odpirali šampanjce. Po likvidaciji Bratuškove se zdaj dominantni mediji zgražajo nad luknjo, ki jo je Bratuškova pustila v državni blagajni in zahtevajo krvodajalsko akcijo vseh državljanov. Navdušeno prikimavajo Cerarjevemu namenu o znižanju javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke BDP in mu pojejo nekdaj sporni refren »še kikl'co prodala bom, za Cerarjeve tri odstotke dala bom«.

Ker ima Cerar vse za telebane, je seznam njegovih predvolilnih prevar dolg. Kaj predvolilnih – saj dela celo v nasprotju z lastno koalicijsko pogodbo! Na julijskih volitvah je njegova stranka dobila večino tudi zato, ker se je Cerar pretvarjal, da je proti privatizaciji in zagovarjal »nadzorovano privatizacijo«. Isto je zapisal v koalicijski pogodbi, ki jo je dolgo sestavljal in hitro poteptal. Njegov sporni ekonomski svetovalec Kešeljević je pred volitvami v Dnevniku prodajal buče, zakaj država ne sme privatizirati Telekoma ali danes že prodanega Mercatorja. Zdaj Cerar zatrjuje, da se privatizacija nadaljuje, dokler ne bo končana?!? Ker da ni dovolj izbire in da je baje odsev realnosti. Saj se slovenska ekonomska realnost ni spremenila od začetka septembra! Ko sta o privatizaciji podobno trdila Janša ali Šušteršič, so dominantni mediji zahtevali njuno glavo, zdaj pa bodo zahtevali glavo vsakogar, kdor bi si drznil podvomiti o Cerarjevih ukrepih.

Ker je z Bratuškovo konec, so začeli z novim ciklom pranja možganov, da bi prikrili Cerarjevo nesposobnost in zlaganost. Tokrat so se spravili na domnevne nepravilnosti pri zavarovalnicah, s čimer dajejo Cerarju alibi, da spravi skozi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Gre spet za še en totalni slepilni manever, ki še bolj razkriva gnilost medijev, ki vlade ne nadzorujejo, temveč zanjo delajo. Povrh vsega ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja razkriva neskončno dvoličnost finančnega ministra Dušana Mramorja. Ta je kot finančni minister pod Ropovo vlado blokiral Kebrov predlog o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in decembra 2003 pisal takratnemu premierju Ropu, da bi lahko prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek povzročil »resno gospodarsko oslabitev države«, saj bi se zmanjšala izvozna konkurenčnost in resno oslabilo gospodarstvo. Slovenija je imela konec 2003 in v začetku 2004 visoko gospodarsko rast, danes pa se še vedno pobira od dolgoletne krize, vendar isti Mramor molči o istem škodljivem predlogu Cerarjeve zdravstvene ministrice Milojke Kolar. Ker Mramorju kakor Cerarju cilj upravičuje sredstva. Po tem se lepo ujema s Cerarjem, ki je volivce brutalno prevaral na volitvah in je zdaj zaradi podpore dominantnih medijev prepričan, da lahko dela, kar hoče.