Z odstopom Cerarja je Meščeva Levica ostala kot muha brez glave. To lahko vidimo iz praznih parol z njihovega nedavnega kongresa in iz najnovejšega intervjuja z Luko Mescem v Mladini. Dejstvo je, da je Mesec popolnoma zavozil. V opoziciji stranki ni uspel pomemben preboj, zato se zdaj celo ponuja kot koalicijski partner po volitvah.
Če bo Levici seveda sploh uspelo priti nazaj v parlament. Kljub nenehni in vsiljivi propagandi za Mesca in njegovo stranko v dominantnih medijih ga volivci vedno manj marajo. Ker je zoprn in antipatičen. Volivci pač ne morejo verjeti, da je lahko nekdo tako mlad tako zastarel in zavožen. In da vsem ponuja slabše, ne boljšega življenja! Očitno ima volivce za totalne idiote.
Podobno kot njihov predhodnik, danes propadli vstajnik Uroš Lubej, ki je v želji po vstajenju od mrtvih pred kratkim predlagal, naj se v ustavo vpiše blodnjavi člen o pravici »ne biti reven«, nenehno blodijo tudi v Meščevi Levici. Na višku gospodarskega razcveta z lučjo pri belem dnevu iščejo revne, medtem ko večina volivcev po statističnih podatkih razmišlja o nakupu novega avtomobila, počitnicah, prostem času, hujšanju pred poletjem ipd.
V tej stranki se z vsemi štirimi borijo proti optimizmu, saj na željo volivcev po boljšem življenju nenehno odgovarjajo z obljubo vsega najslabšega. In to zgolj zato, ker to ustreza njihovi ideološki agendi. Ideologija pa že mora biti na prvem mestu, kajne, Mesec? Če bi se temu odpovedal, bi bilo vsega konec! Da ne bi tega uvidel, Mesec igra velikega intelektualca, ko citira enega zavoženega ideologa za drugim – od Alenke Zupančič do Dina Bauka, od Frančka Drenovca do Jožeta Mencingerja. Volivcem pa skoraj pregori zoprnometer!
Zavoženost Mesca in njegove Levice je povsem logična. Levica si tukaj in zdaj prizadeva, da bi čas tekel nazaj, ne naprej. Vsaj štiri leta nazaj, ko je bila še kriza. Če se že ne morejo vrniti v leto 1945. Ta stranka si vseskozi želi, da bi vsem šlo slabše kot danes, ker bi se potem lahko strankarski voditelji prodajali kot rešitelji. Od česa naj zdaj rešujejo volivce? Razen pred seboj, seveda.
Ker zdaj krize ni, si pač morajo izmisliti nove stare probleme. Zato so si izmislili stavko s »podhranjenimi reveži« iz javnega sektorja. Prepričani so bili, da bodo na stavkovnem valu jahali do volitev, a so se grdo ušteli. Z odstopom je Cerar živalsko zafrknil Meščevo Levico in njihovega glavnega svizca Branimirja Štruklja. Histerizacijo lahko vidimo iz Štrukljevih totalitarnih zahtev prejšnji teden, ko je strankam poslal poziv, naj se do določenega roka izrečejo glede njihovih stavkovnih zahtev, sicer da bo SVIZ organiziral shode pred sedeži strank?
Pod geslo »ideologija pred vsem« spada tudi zahteva Levice za višje minimalne plače. Ker se bojda borijo proti revščini, kot je na kongresu razložila Violeta Tomić. Vendar dejanska politika te stranke govori drugo zgodbo, saj se v resnici borijo proti boljšim plačam, ko se v ideološki zaslepljenosti borijo proti tujim lastnikom. Samo pogooglaš in ugotoviš, da so v podjetjih v večinski tuji lasti višje plače kot v domačih podjetjih.
Mesec vseskozi nabija o slabi banki, bančni luknji in preganja tuja podjetja, hkrati pa navija za tiste, ki so bančno luknjo že povzročili in jo spet nameravajo povzročiti z drugim tirom.
O tem poroča tudi Banka Slovenije, in sicer da so podjetja s tujimi neposrednimi naložbami izplačevala tudi 12,7 odstotka višjo plačo na zaposlenega v primerjavi s povprečno plačo na zaposlenega v Sloveniji. Tega Mescu njegov Franček Drenovec, ki ga prvi vseskozi citira, seveda ni povedal. Zato bi moral Mesec odpikati izganjalca tujih podjetij iz Slovenije, Jožeta Mencingerja, in pred volitvami pozvati tuja podjetja, naj odprejo čim več dobro plačanih delovnih mest. Kot denimo v Magni Steyr, kjer obljubljajo plače, ki so bistveno višje od minimalne plače 700 evrov, ki jo v narodov blagor zahteva Mesec. Vendar Mesca ne zanimajo dejstva, temveč ideologija. Ko bodo delavci lačni, naj jedo ideologijo, kajne, Mesec?!
Mesec in njegova stranka vse bolj toneta, ker ne predstavljata interesov volivcev, temveč lobijev. To smo med drugim videli pri delegatih na nedavnem kongresu. Denimo pri šefu zveze borcev Titu Turnšku, ki skuša vseskozi obrniti čas nazaj in vsako vsakdanje vprašanje tukaj in zdaj povezuje z NOB. Pozabiti ne smemo na Kučanovo posebno odposlanko in osebno prijateljico, Gabi Čačinovič Vogrinčič.
Vsi vemo, da je Kučan neštetokrat javno podprl Meščevo Levico kot edino pravo levo stranko na Slovenskem. Zato ni čudno, da v Levici podpirajo veliki projekt Kučanovega Foruma 21, drugi tir. Da bi pred volivci skrili svoj umazan račun, v Levici stroške za to nepotrebno investicijo, ki je najbolj po godu F 21 in vplivnemu gradbenemu lobiju, predvideni znesek 1,2 milijarde evrov primerjajo z izdatki za slovensko vojsko v skladu z mednarodnimi zavezami naše države do zveze Nato. Slovenija naj po Levici reče »ne« Natu in »da« F 21 in gradbenemu lobiju?! Celo referendum bi razpisali o tem vprašanju.
Pač, to je v skladu s »tekovinami«, saj je Miha Kordiš JLA označil za častno vojsko – ker je napadla našo državo kot agresor! Bankrotirani lobi gradbeništva, ki želi z »mirnodobnimi« sredstvi porušiti Slovenijo, prav tako uteleša »tekovine«, za katere se zavzema Meščeva Levica. Ob bankrotiranem nacionalnem interesu je gradbeni lobi glavni krivec za zadnjo gospodarsko krizo in večmilijardno bančno luknjo.
Mesec vseskozi nabija o slabi banki, bančni luknji in preganja tuja podjetja, hkrati pa navija za tiste, ki so bančno luknjo že povzročili in jo spet nameravajo povzročiti z drugim tirom. Tega nihče ne potrebuje, ker železnica spada v 19. stoletje, kamor spada tudi socializem Meščeve Levice. Kdor bo volil Meščevo Levico na prihajajočih volitvah, bo volil za slabše življenje zase in boljše življenje lobijev. Za kaj takega se ne bi odločil nihče pri zdravi pameti, razen idiotov.