Temelj demokratičnega socializma so laž, prevara in poceni demagogija. Če bi predstavniki in podporniki demokratičnega socializma in Združene levice (ZL) imeli dušo, bi lahko parafrazirali, da je laž nesmrtna duša demokratičnega socializma. Zaradi goebbelsovskih dominantnih medijev, katerih ideal je Luka Mesec, laž vedno bolj postaja resnica. Zato Mesec lahko dela in govori, kar hoče in ostane cel. To je najbolj očitno iz izjave poslanske skupine ZL ob 24. obletnici plebiscita, katere prvi podpisnik je Mesec in v kateri mrgoli zavajanj o današnji Sloveniji, zato se poslanci ZL niso hoteli udeležiti proslave ob dnevu samostojnosti.
Ena največjih prevar, ki jih širi Mesčeva ZL, je malikovanje socializma in posiljevanje javnosti s trditvijo, da smo v socializmu živeli bolje. Samo slab človek lahko reče, da smo v Jugoslaviji živeli bolje. Ne, v Jugoslaviji smo živeli veliko slabše! Da smo živeli veliko slabše, je lani priznal celo avtor knjige o demokratičnem socializmu, njihov kolega iz TRS Dušan Plut, češ da ni jugonostalgik: »Mi, ki smo živeli Jugoslavijo, vemo, da je bil jugoslovanski realsocializem ekonomsko neuspešen, ekološko destruktiven in nedemokratičen.«
Za Mesca smo očitno vsi idioti. Sicer ne bi v omenjeni izjavi ZL zavajal glede resničnega plebiscitarnega vprašanja. Češ da bi se volivci bili takrat odločili drugače, če bi jih vprašali – ali bi hoteli v kapitalizem ali seveda raje »nazaj« v socializem, ki je takrat pred našimi očmi propadel? Mar se ne bi raje odločili za sužnjelastništvo rdeči eliti? Ali morda za fevdalizem rdeče elite? Ali da nas ubijejo na Golem otoku? Ali vržejo v kako jamo pri Kočevski Reki?
Pripadniki ZL in njihovi simpatizerji se ne menijo za resnico in nam po dominantnih medijih perejo možgane, da danes živimo slabše, čeprav smo bili v socializmu brez osnovnih življenjskih potrebščin – praška, bencina, plina, kave, pomaranč, olja, itd. Kak novinarski malikovalec ZL se bo navduševal, da je bilo prav fino, ko smo v socializmu zaradi redukcij sedeli v temi in pozimi brez kurjave v ledeno mrzlih prostorih, v dolgih vrstah čakali na eno vrsto kruha, se zaradi pomanjkanja bencina vozili vsak drugi dan. In da ima Mesec zelo prav, da je bilo v socializmu tako »kul«, ker smo morali osnovne dobrine, ki so danes dostopne v vsaki trgovini – čokolade, pomaranče, kavbojke ali televizorje vseh vrst – takrat kot bedniki »švercati« iz Trsta, Gorice ali Celovca.
Zato ni presenetljivo, da je za Mesca in njegove kompanjone iz ZL socialna beda propadle Jugoslavije sopomenka za socialno državo. Mesec se v tej izjavi cmeri nad današnjo visoko brezposelnostjo, čeprav je vsakemu povprečno izobraženemu znano dejstvo o visoki prikriti brezposelnosti v socializmu, da so v Jugoslaviji mnogi imeli delovno mestno, ne pa tudi dela. Bedna dediščina socializma se je pokazala v množičnem propadu podjetij in izbruhu rekordne brezposelnosti ob zlomu socializma. Vtipkati je treba samo spletno stran Statističnega urada RS, kjer najdemo podatek o 137 tisoč brezposelnih v začetku tranzicije, ko je prikrita brezposelnost iz socializma v celoti postala razkrita.
Mesec zavaja tudi z revščino v današnji Sloveniji, v isti sapi pa se navdušuje nad socializmom, ki ga je zaznamovala enakost v revščini. Razen seveda za rdečo elito. Spreneveda se, da ga skrbi revščina, ki je v Sloveniji med najmanjšimi v EU, prav tako imamo eno najnižjih stopenj dohodkovne razslojenosti v EU. Neresnice širi tudi o razkroju šolskega in zdravstvenega sistema. Da gre za laž, se vidi v povečanju števila zaposlenih v javnem sektorju, ki se je po podatkih Sursa od leta 1991 do 2014 povečalo s 112 tisoč na 158 tisoč ali od propada socializma kar za 40 odstotkov. Prav javno šolstvo in zdravstvo sta pomemben del javnega sektorja. Po podatkih Sursa je leta 2009 diplomiralo za 200 odstotkov več študentov terciarnega izobraževanja kot 1991. In to je za Mesca razkroj šolstva!
Mesec današnji kapitalizem enači s korupcijo in plenjenjem, čeprav je prav jugoslovanski totalitarni sistem temeljil na odsotnosti pravne države. Seveda takrat niso preganjali sebe, to je predstavnikov rdeče elite, saj je bilo v socializmu kazensko pravo namenjeno pregonu razrednih sovražnikov. V resnici Mesec danes podpira korupcijo, ko se bori proti privatizaciji in za ohranitev državne lastnine, saj je prav velika državna lastnina pomemben vir sistemske korupcije. Tako je junija 2012 v svojem poročilu o sistemskih značilnostih slovenskega poslovnega okolja zapisala KPK.
Mesec tudi zavaja, ko kapitalizem enači s plenjenjem in se hkrati navdušuje nad Jožetom Mencingerjem, ki je v začetku 90. let prejšnjega stoletja javno pozval k plenjenju in oškodovanju takratnega družbenega premoženja vseh državljanov z besedami: »Če bi bil tudi sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletja ali več, bi najbrž tudi jaz skušal oškodovati družbeno premoženje.« Če bi Mesca res motilo plenjenje, bi Mencingerju pljunil v obraz, namesto da ga postavlja na piedestal, nenehno lajna njegove besede in hiti podpisovati njegovo peticijo proti privatizaciji.
Luka Mesec in njegovi somišljeniki pomenijo največjo grožnjo demokraciji, svobodi in blaginji za Slovenijo v 2015 in tudi v prihodnje. Zato bi morali vsi svobodomiselni in dobri ljudje stopiti skupaj in se upreti Mescu in njegovi druščini, ki nas hočejo s prevarami, lažmi in poceni demagogijo vrniti v bedo in totalitarizem socializma. Smrt demokratičnemu socializmu, svobodo narodu!