Levica Luke Mesca je najbolj ideološko zadrta in nestrpna stranka na Slovenskem. Imajo se za velike intelektualce, dejansko pa se poslanci te stranke in njihovi ideologi v javni komunikaciji obnašajo kot največji primitivci, ki vseskozi trosijo laži, sovraštvo in nestrpnost, nad drugače mislečimi pa izvajajo pogrom.
O tem smo se lahko prepričali iz besed in dejanj večine poslancev Levice v tem mandatu, prav tako iz javnih izjav njihovih ideologov, saj do drugačnega mnenja niso nikoli premogli minimalne strpnosti, kaj šele razumevanja. Podobno ideološko zadrtost izpričujejo tudi kandidati Levice za letošnje volitve, denimo letošnja dražgoška govornica Lara Jankovič, saj je prav brezkompromisna ideološka zadrtost pogoj, da si sploh lahko pri Levici! To je verjetno optimizem in upanje, o katerih je Mesec blebetal v nedavnem intervju za Dnevnikov Objektiv?
Ideološka zadrtost se najbolj jasno kaže pri obravnavanju najpomembnejših vprašanj, s katerimi se je Slovenija soočala v zadnjih štirih letih, zlasti v zvezi z vprašanjem bančne luknje. Povsod po svetu vneto preganjajo banksterje, ki so z brezglavim kreditiranjem povzročili veliko gospodarsko krizo in izgubo delovnih mest, medtem ko jih Meščeva Levica brani. To je Mesec po nareku svojih ideologov pokazal, ko ni podprl poročila komisije DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu, ki kot glavni razlog krize poudarja škodljivo ravnanje naših banksterjev.
Namesto tega je Mesec raje v parlament povabil kolovodjo lobija izbrisancev, špekulanta Tadeja Kotnika, ki že leta problematizira sanacijo bank, medtem ko ga ugotovitve Logarjeve bančne preiskovalne komisije o pravih razlogih za bančno luknjo seveda ne zanimajo. Po Mescu in njegovih ideologih za bančno luknjo niso krivi slovenski banksterji, temveč neki izmišljeni Bruselj. Zdaj je lahko že vsem jasno, da Mesec zboli, če v korist elit ne naredi čim več škode ljudstvu, na katerega se lažno sklicuje.
Škodljivo delovanje Meščeve Levice ni posledica nevednosti, temveč neskončne pokvarjenosti in preračunljivosti. Da Mesec zelo dobro razume problematiko dolžnikov s seznama slabe banke (DUTB), je pokazal v omenjenem intervjuju za Objektiv, kjer v ideološki zadrtosti na dolgo in široko napada zgolj prvo podjetje na seznamu, cerkvena Zvonova, medtem ko ga ne zanimajo vsa druga imena na njem. Denimo obsojeni gospodarski kriminalec Bine Kordež, katerega bankrotirani Merkur je na drugem mestu tega seznama. Kordež je priznal kar 11 kaznivih dejanj in je zato v zaporu.
Kot klasična slovenska kobilica in velik zagovornik bankrotiranega nacionalnega interesa je uničil Merkur, povzročil bančno luknjo in izgubo delovnih mest, oškodoval dobavitelje itd. Ob vsem tem bi vsak pravi levičar letel po zraku in zahteval Kordeževo glavo. Vendar ne Mesec. Kje pa! Saj sta njegova glavna ekonomska ideologa, Jože Mencinger in Jože P. Damijan, angela varuha kriminalca Kordeža: prvi je v obrambo Kordežu sodeloval pri dokumentarcu in napisal sramotni predgovor za Kordeževo knjigo laži, drugi pa na svojem blogu že dolgo skrbi za rehabilitacijo velekriminalca Kordeža. To je pravi obraz Meščeve Levice.
Od gospodarske rasti morajo imeti korist zlasti lobiji, ne zgolj navadni ljudje, kajne, Mesec? Zato je na nas volivcih, da mu to 3. junija preprečimo!
Čeprav se Meščeva Levica predstavlja kot delavska stranka, se v resnici nenehno bori proti delavcem, novim in bolje plačanim delovnim mestom, medtem ko ščiti slovenske banksterje in bankrotirani nacionalni interes, ki so slovenskim delavcem povzročili največ škode in gorja. Da bi to prikril, Mesec vsem meče pesek v oči z zahtevami po zvišanju minimalne plače kot o svetli prihodnosti za delavce?!
In servira žaltave bombončke z blebetanjem o univerzalnem temeljnem dohodku (UTD), čeprav so Finci nedavno predčasno ukinili dvoletno pilotsko uvedbo UTD, ker so ugotovili, da gre za totalni idiotizem. Ta dokazani idiotizem zdaj Mesec prodaja kot suho zlato. Hkrati se bori proti dokazano bolje plačanim delovnim mestom v podjetjih v večinski tuji lasti! Pridiga Mencingerjev evangelij laži o Magni in blebeta o rodovitni zemlji, ne o nadpovprečno visokih plačah v tem podjetju.
Podobno velja za kandidata Levice, sindikalista Gorana Lukića, ki se z Mescem bori proti privatizaciji, češ da je proti tujim kobilicam. Čeprav niti eno od podjetij v večinski tuji lasti ni pristalo na slabi banki. Ta podjetja izplačujejo tudi 12,7 odstotka višjo plačo na zaposlenega v primerjavi s povprečno plačo na zaposlenega v Sloveniji. Lukić seveda nikoli ni dvignil glasu proti kriminalni kobilici Kordežu, pa tudi proti drugim domačim kobilicam bankrotiranega nacionalnega interesa ne, čeprav so povzročili visoko brezposelnost in nizke plače za delavce.
Vse to Mesca, Lukića in drugih pripadnikov Levice v njihovi ideološki zadrtosti prav malo briga. Zato Mesec denimo obljublja, da bo v naslednjem mandatu ukinil revščino in po Mescu baje visoko dohodkovno neenakost pri nas?! Saj mu tega ne bo treba – Slovenija ima po podatkih Eurostata drugo najnižjo stopnjo dohodkovne neenakosti v EU, Mesec pa to, kar sploh ni problem, prikazuje kot velik problem!!
Meščeva Levica je utelešenje vsega negativnega in najslabšega, kar duši Slovenijo. Zato nas ne sme presenetiti, da je Mesec na promocijskih fotografijah tako slabo videti – ker njegov obraz kljub pretvarjanju in photoshoppingu ne more prikriti zlohotnosti in nestrpnosti. Zato si želi v novem mandatu vsekakor v vladno koalicijo, da bi tam poskrbel, da njegovi botri, slovenske kobilice iz Kučanovega Foruma 21 in drugih lobijev, spet povsem požrejo in izropajo Slovenijo.
Od gospodarske rasti morajo imeti korist zlasti lobiji, ne zgolj navadni ljudje, kajne, Mesec? Zato je na nas volivcih, da mu to 3. junija preprečimo!