Stranka Solidarnost je največji politični nateg v samostojni Sloveniji. »Vstajnik« Lubej se je s pomočjo dominantnih medijev izstrelil med zvezde, ko je med vstajami proti nekdanji Janševi vladi nenehno zahteval odstop vseh političnih elit, tudi tistih, ki niso naredili ničesar spornega. Po padcu Janševe vlade je postalo jasno, da je šlo za prevaro, s katero so vladi Bratuškove pomagali na oblast. Nakar so v Solidarnosti v novoletni poslanici razkrili svoji pravi »program« čiščenja, da se zavzemajo le za delno lustracijo: to pomeni, da bodo čistili le ideološke nasprotnike, medtem ko sebe in svojih političnih zaveznikov seveda ne bodo lustrirali ali pozivali k odstopu. Zato danes Solidarnost ne zahteva nobenih odstopov, čeprav je vlada Bratuškove daleč najbolj aferaška doslej. Ne zahteva odstopa premierke Bratuškove zaradi njene vpletenosti v sporno kreditiranje NKBM. Ni zahtev niti po odstopu ovadenih ministrov Romana Jakiča, Sama Omerzela ali Jerneja Pikala. Kaj šele da bi šli na cesto vreščat proti sedanji vladi ali organizirat »vseljudske« vstaje.
V Solidarnosti se raje prepirajo s predsednikom SD Lukšičem glede njegovih vicev na račun Solidarnosti, ne moti pa jih ovadba proti Lukšiču zaradi projekta državljanske vzgoje. O tem niso dali nobene izjave, saj sta na plačilnem seznamu za ta projekt tudi sopredsednik Damjan Mandelc in član stranke Darko Štrajn. Po razkritju tega dejstva je Mandelc v popravku za Požareport razkril svojo pravo podobo: »Ob tem izjavljam še, da se distanciram ob omembe Solidarnosti, katere sopredsednik sem. Moje znanstveno delo nima z opravljanjem funkcije v stranki Solidarnost nobene zveze oziroma povezave.« Smo prav prebrali? To je podoba novega politika? Mandelc lahko torej po svojem mnenju zasebno dela kar hoče, vendar to ne bo vplivalo na njegovo politično podobo? V Solidarnosti imajo res vse za bedake!
Boj Solidarnosti proti korupciji ali nepravilnostim je njihov največji nateg, saj je usmerjen le proti ideološkim nasprotnikom. Zato smo od te stranke prejšnji teden zaman pričakovali silovit odziv na skrajnje sporno ravnanje njihovega vstajniškega kompanjona, mariborskega župana Andreja Fištravca v zvezi z nakupom oblačil na službeno kartico. »Vstajniki« iz Solidarnosti so skupaj s Fištravcem rušili Kanglerja, ker so se baje borili proti nepravilnostim. S to pretvezo so rušili tudi Janševo vlado. Če bi za vse uporabljali enaka merila, bi danes morali takoj zahtevati Fištravčev odstop, Fištravčev vstajniški tovariš in član Solidarnosti Boris Vezjak pa bi na ulici do konca zahteval odstop mariborskega župana. V Solidarnosti jih ne zanimajo niti nove preiskave in ovadbe zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića, pred Magistratom ne zahtevajo njegovega odstopa in ne vreščijo »počistimo MOL, počistimo Ljubljano«.
Tudi z molkom ob nedavni obsodbi Zorana Thalerja je Solidarnost spet jasno pokazala, da v resnici podpira korupcijo, ko gre za njene. Čeprav je Thaler celo priznal jemanje podkupnine! Zaman smo čakali tiskovno konferenco Solidarnosti ali Liberalne akademije, na kateri bi se v izjavi za javnost razveselili delovanja pravne države in obsodili koruptnega Thalerja. Očitno je Štrajn na nekdanjega eldeesovskega kolega Thalerja ponosen kakor na nekdanjo šefinjo LDS Katarino Kresal. Ta je z odstopom z mesta ministrice zaradi poročila KPK priznala objektivno odgovornost, Štrajn pa jo je kljub temu še naprej podpiral na mestu predsednice LDS, medtem ko od političnih nasprotnikov zaradi poročil KPK zahteva takojšen umik iz politike.
Dvojna morala in dvojna merila pri boju proti kriminalu sta očitni tudi pri njihovem kandidatu za letošnje evropske volitve, propadlem politiku LDS Dušanu Kebru. Ta se je ob lanski prvostopenjski obsodbi nekdanjega strankarskega kolega Igorja Bavčarja skoraj razjokal: »Bavčar je moj prijatelj, zato se počutim, kot bi bil obsojen družinski član.« Prizanesljivost ali molk sta pri »novih« politikih iz Solidarnosti omejena zgolj na njihove celo pri obsodbah, medtem ko pri nepravilnostih ali obsodbah drugih nimajo niti najmanjše prizanesljivosti, ampak takoj zahtevajo njihovo glavo.
Pod Janševo vlado sta se »vstajnika« Lubej in Mandelc pretvarjala, da zastopata ljudstvo in se borita proti Janševemu režimu. Po drugi strani omenjena in Solidarnost niso dali izjave v podporo ukrajinskim vstajnikom, ki že več mesecev protestirajo proti levemu režimu Viktorja Janukoviča. Kaj šele da bi v Sloveniji v znak solidarnosti organizirali shod v podporo ukrajinski opoziciji in njenem boju proti krvavemu tiranu. Namesto tega so objavili posmeha vredno politikantsko pismo slovenskemu državnemu vrhu o razmerah v Ukrajini, v katerem niso zahtevali Janukovičevega odstopa.
Solidarnost je zgolj travestija propadle LDS. To je stranka dodatno potrdila z listo kandidatov za evropske volitve, kjer sta glavna stara politična kadra LDS, Dušan Keber in Jože Pirjevec. Omenjena sta torej po Solidarnosti alternativa, predstavnika nove politike? Pa kaj še! Da je Solidarnost največji politični nateg, ki se bori proti nepravilnostim, korupciji in kriminalu le pri ideoloških nasprotnikih, so spoznali tudi volivci. Zato tej stranki kljub piarovskim hvalnicam v dominantnih medijih iz meseca v mesec upada javnomnenjska podpora. Zdaj je Solidarnost tam, kjer je njeno pravo mesto: na repu javnomnenjskih lestvic v družbi propadle LDS.