Zadnja anketa Ninamedie Vox populi je razkrila šokantno dejstvo, da bi lahko totalni politični prevarant in nesposobnež Dejan Židan zmagal na volitvah in celo postal mandatar. Kako je to možno? Saj gre vendarle za popolnega nesposobneža, ki ni doslej naredil ničesar omembe vrednega!
In za stranko, ki je bila od volitev 2008 v vseh vladah (razen v enoletni Janševi), vendar Sloveniji ni prinesla nič dobrega, temveč zgolj prevare, zdrahe in hinavščino. In prav prvak SD najbolj očitno uteleša te negativne lastnosti, od katerih bi moral vsak volivec bežati, pri nas pa jih bi lahko nagradil celo s premierskim stolčkom.
Židan se res ne more pohvaliti z enim samim omembe vrednim dosežkom. V njegovem političnem življenjepisu so kvečjemu antidosežki. Kot visoki politični funkcionar dela samo zase in interese lobijev, ki ga porivajo naprej. Od vstopa v politiko je nenehno ob koritu, tj. v vladi (razen v Janševi 2012/13), kjer ima povsem nepomembno funkcijo kmetijskega ministra, ki je v primerjavi z drugimi ministrskimi resorji zelo lahka, salonska in z majhno odgovornostjo.
Pa še te funkcije ni znal dobro opravljati, kot smo to denimo videli iz afer teran in zastrupljeni med. Še huje: na svoje slabo opravljeno delo je Židan celo ponosen – denimo na flop s teranom in na vzdevek Dejan Teran. Med svoje največje uspehe šteje promocijo slovenskega čebelarstva, ki jo v resnici zlorablja za promocijo samega sebe.
Javni interes in varnost volivcev ga v resnici prav malo brigata, kot smo videli med afero slovenski med. Židan namreč nenehno nalaga, da vsak dan uživa slovenski med, vendar na višku afere zastrupljeni med ni hotel podpisati izjave o varnosti slovenskega medu! Kako naj torej od tega človeka pričakujemo, da bi bil sposoben voditi vlado?! Saj še terana ni znal zaščititi, volivcem pa bi iz preračunljivosti pustil, da se zastrupimo z medom!
Da od Židana nihče ne more ničesar dobrega pričakovati, je pokazal tudi v odnosu do premierjev, pod katerimi je služil, dejansko pa je služil le lastnemu interesu. Zato vladam Pahorja, Bratuškove in Cerarja ni ničesar dal, saj je vso energijo porabil za sedenje na več stolih hkrati, prilizovanje in zahrbtnost. Vsakega premierja je ulovil na limanice z najbolj osladnim in poceni prilizovanjem – kot čebele na sladkor.
Židan se res ne more pohvaliti z enim samim omembe vrednim dosežkom.
Pahorjevo vlado je Židan lažno označil za najboljšo, čeprav je Slovenijo v globoki gospodarski krizi pahnila na rob bankrota. Na začetku vlade Bratuškove je to vlado označil za najboljšo, na koncu pa je Bratuškovo hinavsko zabodel v hrbet. Podobno je storil v Cerarjevi vladi, ki ji je 2014 napovedal, da bo najbolj priljubljena v zgodovini, danes pa se pretvarja, kot da SD v vladi sploh ni bila in da s Cerarjem nima nič. In takšen človek naj bi bil primeren za premiersko mesto? Nima niti trohice lojalnosti, saj vseskozi streže zgolj svojim osebnim interesom. Kaj potem lahko šele od njega pričakujemo volivci? Vse najslabše!
Pri Židanu je vse lažno in odvisno od trenutne koristi. Ko se je na začetku svoje politične poti prilizoval takratnemu prvaku SD Pahorju v sporu z Milanom Kučanom, je po volitvah 2011 izjavil, da je bilo »dovolj stricev v politiki; če želijo odločati, naj kandidirajo«. Potem je sam hitro »presedlal« na stran stricev in strica vseh stricev, Kučana, že pred volitvami 2014 povabil v svet modrecev in ga sprejel v forum starejših SD, kjer je Kučan še dandanes. Od Kučana seveda Židan pričakuje, da mu bo podelil ključ do zmage na prihajajočih volitvah in ga »poštempljal« kot pravega kandidata zlasti za starejše volivce, ki pijejo pivo komunajzer. Te volivce zanima samo to, noben program ali vsebina, temveč samo nostalgija po bivšem režimu, rdeči zvezdi itd.
To lahko razen pri Židanu opazujemo tudi pri njegovih dveh ministricah, Anji Kopač Mrak in Andreji Katič. Kopač Mrakova jaha zgolj na reformah svojih predhodnikov, zlasti ministra Andreja Vizjaka in Ivana Svetlika. Hvali se z upadom brezposelnosti, vendar tudi na tem področju ni storila ničesar omembe vrednega. Je povsem brez idej, zato redno krade predloge Meščevi Levici in jih prepakira v svojo embalažo. Njen edini »dosežek« je sramotna nagrada ruskega diktatorja in zločinca proti človeštvu, Vladimirja Putina. Še bolj »nikakva« je ministrica Katičeva, ki »razšraufava« slovensko vojsko in nenehno hodi po partizanskih procesijah, saj meni, da smo pod rdečo zvezdo živeli bolje. Na ideoloških barikadah, kakopak.
SD nenehno lovi fantomsko radikalno desnico, dejansko pa je ta stranka tista, ki radikalizira slovensko volilno telo in vseskozi zavrača kakršnokoli politično sodelovanje onstran ideoloških barikad. Z desnico je ta stranka sodelovala le v drugi Drnovškovi vladi, vendar je z LDS sklenila ločeno koalicijsko pogodbo od SDS in SKD. Da se morda ne bi okužili! Po volitvah 2008 je lažni povezovalec Pahor kljub hudi gospodarski krizi zavrnil možnost velike koalicije med SD in SDS. Ker pač SD ne deluje v javnem interesu, temveč služi zgolj svoji ideološki zaslepljenosti.
To politiko so v tej stranki nadaljevali tudi pod Židanovim vodstvom. Po volitvah 2014 je SD preprečila vstop NSI v Cerarjevo koalicijo. Ker SD volijo predvsem starejši volivci, ki vedno bolj trpijo zaradi nostalgije in pijejo pivo komunajzer, je koalicija SD z desnimi strankami po volitvah 2018 izključena. Namesto nanjo računajo na kandidata lobijev Marjana Šarca, ki je kot Jezus socialist, vendar ni desničar. Kot Židan je totalni politični nateg, zato bi bila Šarec in Židan res najboljši par.
