To je jasno pokazala v tem letu, ko je Janši ukradla ekonomski program, ki ga je vneto rušila kot opozicijska poslanka v 2012. Zdaj pa ga sploh ni sposobna izvajati. Tudi Janković jo je pri njej slabo odnesel, saj mu je ukradla stranko. Zato se mu že pošteno kisa, kar je razvidno iz njegovih javnih nastopov. Edino »izvirno« pri Bratuškovi je bratuškovanje – odiranje državljanov z vedno novimi in višjimi davki in prispevki. Zato nam v letu 2014 namesto daril prinaša položnice za nepremičninski davek in nam bo še bolj praznila denarnice.
Bratuškove ne zanima prihodnost Slovenije, saj sama nima politične prihodnosti. Zato deluje po vodilu za mano potop. Sicer bi varčevala v državni blagajni in nas ne bi kot po tekočem traku zadolževala za nove in nove milijarde evrov, za katere bomo naslednje leto iz državnega proračuna plačali že več kot milijardo evrov za obresti. Uničiti ji je uspelo celo »svojo« stranko PS. Javnomnenjske ankete to stranko uvrščajo pod parlamentarni prag, odpisal jo je celo Jankovićev »stric« Niko Toš. PS je mrtva stranka. Bratuškove volivci ne marajo, kar je razvidno iz porazno majhne podpore njeni vladi. In to kljub dominantno-medijski centrifugi, ki Bratuškovo ostudno hvali in ljudstvu pere možgane s kar 2000 obrati na minuto.
Čeprav je vlada Bratuškove v koalicijski pogodbi obljubljala najvišje etične kriterije, je v manj kot letu dni postala najbolj aferaška in najbolj amoralna vlada v samostojni Sloveniji. Ena vladna afera sledi drugi, dominantni mediji pa držijo pokrovko nad resnico in javnost selektivno obveščajo o tem vladnem skrpucalu. Igor Maher je bil prisiljen zaradi afere s črno gradnjo odstopiti že po dveh dneh ministrovanja. Gregorja Viranta pesti afera s poceni vozovnicami Adrie, vendar še vedno igra politika čistih rok. Tomaž Gantar je odstopil sam in svojo nesposobnost skril za točo obtožb, ki jih ni podkrepil niti z enim konkretnim dokazom. Stanko Stepišnik je bil prisiljen odstopiti zaradi spornega subvencioniranja njegovemu podjetju EMO Orodjarna, ki ga je odobrilo njegovo ministrstvo. Kljub odstopu ostaja poslanec, igra velikega moralneža in kaže s prstom na druge.
Objavljeni dokumenti na Požareportu kažejo, da je podjetje Sama Omerzela Lastinski, d. o. o., vpleteno v posle z Darsom, vendar se Omerzel še vedno prodaja kot pošten in pokončen. Romana Jakiča preiskujejo zaradi projekta Stožice. Namesto da bi odstopil, vlaga ovadbe. Uroš Čufer je bil po letu 2005 v času kreditnega buma visoki uslužbenec NLB, ki je javno zagovarjal napihovanje kreditnega balona, in bil blizu vodstvu banke s Kramarjem na čelu. Če bi bila Slovenija normalna država, se Čufer kot nekdanji visoki bankir iz NLB ne bi smel nikoli niti približati funkciji ministra za finance, pod drobnogled pa bi ga morala zaradi konflikta interesov vzeti KPK. Povrh vsega ga po koncu politične kariere čaka še dobra služba v NLB, ki jo sedaj sanira z milijardami davkoplačevalskega denarja.
Najhujša od vseh je sama premierka Bratuškova, ki bi morala že večkrat odstopiti. Takoj na začetku smo izvedeli, da je plagiatorka, ki je »preplonkala« dele svoje magistrske naloge. Ker v Sloveniji ne veljajo enaka pravila za vse, so jo v ideološki pralnici možganov na FDV zaščitili in jo označili »zgolj« za malomarno. Samo da se je ohranila na premierskem stolčku in nismo imeli predčasnih volitev. Vendar – enkrat plagiatorka, vedno plagiatorka. Sicer ne bi prepisala programa Janševe vlade in ga prodala – brez citiranja! – kot svojega. To je še mala malica v primerjavi z uničujočimi informacijami prejšnji teden, ko je Požareport objavil dokumente, ki kažejo, da je kot nadzornica NKBM sodelovala pri spornem kreditiranju banke. Dominantni mediji so to škandalozno novico povsem cenzurirali, čeprav bi morala zaradi tega nemudoma odstopiti kot premierka. No, za kaj takega bi morala imeti vsaj minimalno politično integriteto in dostojanstvo, Slovenija pa demokratične medije. Namesto tega se oklepa svojega stolčka, kot tipična luzerka s prstom kaže na druge in v posmeh javnosti govori, da bo poiskala krivce za bančno luknjo.
V devetih mesecih vladanja je Bratuškova pokazala, da lahko od nje pričakujemo vse najslabše. Pod njo je Slovenija postala dežela zamujenih priložnosti. Soočamo se z velikim valom odseljevanja prebivalstva v tujino, kjer predvsem mladi iščejo boljše življenje. Domače in tuje institucije nam za naslednje leto napovedujejo še večjo brezposelnost. Ob Cipru in Grčiji bomo edina država v EU, v kateri se bo nadaljevala recesija. Namesto veselega decembra imamo letos žalostni december. Zaradi višjega DDV je draginja vse večja, ljudstvo je v krču, zaskrbljeno, tesnobno, ne more se sprostiti in veseliti, ker ve, da novo leto pod Bratuškovo ne prinaša nič dobrega. Dokler nam bo vladala ona, ne moremo upati na boljši jutri. Zato si v novem letu zaželimo, da se bomo v letu 2014 rešili Alenke Bratušek in je ob letu obsorej ne bo več v slovenski politiki.