Še pred poletjem se je pojavila Zveza za voljo ljudstva, kjer igrajo glavno vlogo Violeta Tomič, zmagovalec kmetije slavnih Goran Breščanski in Ivo Godnič. Čeprav je ime zveze zelo demagoško, je Godnič njen najšibkejši člen. Ne samo zato, ker oponaša diktatorja Tita, diktatorji pa so namreč po definiciji sovražniki volje in vladavine ljudstva, tj. demokracije, ampak tudi zaradi svojih škandaloznih izjav. Če bi Godnič »ironično« nesimpatizerje Tita pobil in pometal v Barbarin rov, potem bi lahko pričakovali, da bi kaj podobnega storil tudi s svojimi političnimi nesimpatizerji. In verjetno bi vse skupaj razglasil za šalo. Zato so ta projekt kot za šalo zdaj že vsi pozabili.
Še večje pomanjkljivosti ima politični projekt Preporod. Kljub nadvse nadutemu imenu lahko – sodeč po takojšnjih demantijih o sodelujočih – sklepamo, da gre za hitro splavljen projekt. Marta Kos je očitno njegov najšibkejši člen, saj je zgolj omemba njenega imena v zvezi s tem projektom v številnih spletnih forumih takoj zbudila odpor in zavračanje. Tudi druga imena domnevnih članov Preporoda ne obetajo ničesar novega, npr. nekoč zelo mlada upokojenka Spomenka Hribar, ki je letos goreče in hinavsko zagovarjala pokojninsko reformo (predvsem dvig upokojitvene starosti za druge, seveda!).
Marto Kos dominantni mediji vsiljujejo kot veliko gurujko. Bila je tajnica Foruma 21, je Jankovićeva trenerka in velika moralizatorka. Eno svojih moralk je objavila celo kot oglas v Dnevniku in razkrila, česa jo je sram. Ampak ni še vse izgubljeno, čeprav je zmotno prepričana, da seka. Za začetek bi se lahko znebila svojega slabega sloga in si najela stilistko. Denarja ji očitno ne manjka. Morda bo potem koga za spremembo celo prepričala, da z moralo, lahko pa celo z etiko, misli resneje od Milana Kučana.
Tudi Manca Košir skuša z Gibanjem za trajnostni razvoj ujeti vlak za novi parlament. Kako lepo, da se bo gibanje borilo za verodostojnost in dekontaminacijo politike! Nemara bi lahko počistili najprej pred svojim pragom, preden se lotijo velikega čiščenja slovenske politike. Že sami ustanovni člani zbujajo številne dvome o lastnem programu in lepo zvenečih sloganih, s katerimi se tržijo.
Manca Košir je Manca Košir, je vse in nič. Matjaža Hanžka zanimajo samo nekatere kršitve človekovih pravic, za druge pa je slep. Dušan Plut je s pridružitvijo gibanju poteptal svoje nedavne vehementne izjave, da ga v slovenski politiki ne bomo več videli, češ da je svoje naredil pri osamosvajanju Slovenije. Gibanje trži tudi nekontaminiranost in se bori za etiko, potem pa sprejme Gabi Čačinovič Vogrinčič, ki je Kučanova prijateljica in članica Foruma 21. In to ji sploh ne preprečuje, da nenehno pribija o etiki.
Čačinovič Vogrinčičeva je zaradi prepogostega druženja s Kučanom očitno pomešala pojme in definicijo etike. Pred časom je omenjena napadla Finance zaradi domnevne enostranskosti pri predstavitvah Foruma 21 (http://www.finance.si/216040/Prikaz-nasprotnih-dejstev-Zakaj-enostranskost-%C4%8Dasnika-Finance-o-Forumu-21). Večstranskost se po njenem mnenju očitno kaže zgolj v slepi hvali Foruma 21 in predvsem Kučana, a ne? Zato ne preseneča, da ima tako pogosto intervjuje, s katerimi nam tako večstransko soli pamet.
Očitno se ima kot Kučan za predstavnico civilne družbe, kar ji dopušča, da dela in govori, kar se ji zazdi. Pri tem spregleda, da je ravno Forum 21 utelešenje neetičnosti. Kučanovo neetičnost najlepše vidimo ob primeru Mermala in BTC. Kučan je najprej javno napadel Mermala in njegovo privatizacijo BTC kot primer neetičnega izčrpavanja podjetja (leta 2002 za Radio Slovenija). Nato je leta 2004 obrnil ploščo in neetično sprejel tega istega Mermala v Forum 21. Še večjo neetično podporo je Mermalu izkazal na lanskem jadranju (manjkal ni niti mož Čačinovič Vogrinčičeve, Geza) in letos pri otvoritvi kristalne palače (ob Kučanu se je spet bohotil Geza Vogrinčič). Če mislita Hanžek in Koširjeva resno s svojim gibanjem in jima je res kaj do etike, potem bi se Čačinovič Vogrinčičeve morala čimprej znebiti, saj je ta podpornica neetičnega Foruma 21 in zato povsem kontaminirana.
Kučan je odigral ključno vlogo pri popolnem polomu sedanje levice predvsem zaradi zahteve po slepem in nekritičnem odnosu do »naših«, predvsem do LDS in Zares. Njegovo brezkompromisnost, ki jo je prodajal pod geslom etika, sta žal spremljali tudi nekritičnost in odsotnost nadzora dominantnih medijev. Vse to je levico pahnilo v brezizhodno brezno, saj so izgubili kompas in stik z realnostjo. Podobna zgodba se nadaljuje pri novih levih opcijah, ki so namesto nadzora deležne nekritične medijske podpore. Nova levica je zato kljub močnemu volilnemu potencialu obsojena na neuspeh. Pregovor »preveč babic, kilavo dete« bi morali namreč za Slovenijo prirediti v »Milan Kučan babica, kilavo levičarsko dete«.