Da razčistimo: poslanstvo slabe banke je, da davkoplačevalcem vrne čim več denarja, ki so ga namenili za sanacijo bank. Imela je obveze, ki jih je izpolnila in presegla. Namesto predpisane osemodstotne donosnosti je imela skoraj 22-odstotno, namesto desetodstotne realizacije je dosegla 12-odstotno. Glede poslovanja Larsu Nybergu in Torbjörnu Månssonu ni kaj očitati. Kaj pa nagrade za njuno delo? Najbrž je tudi to kje napisano in zna kdo ne samo brati, ampak tudi razumeti. A prepričali smo se lahko, da ne. Vodstvo slabe banke tako, vlada drugače, poslanci malo po svoje. Pri tem niti ni pomembno, kdo ima prav, ampak dejstvo, da tudi Cerarjeva vlada nadaljuje s tipično balkanskimi navadami – spreminjanjem pravil igre, kot se komu zljubi. In potem se čudimo, da v Sloveniji ni tujih naložb. Zakaj, za božjo voljo, naj bi nekdo vlagal v našo deželico, če nima zagotovila, da se zakonodaja in druga regulativa ne bo spremila čez noč, ker bo pač nekdo zjutraj vstal z levo nogo ali pa se mu bo zazdelo, da bi konkurenca lahko ogrozila njegovega pajdaša.
Torej, če je Slovenija Mansonu obljubila tako in tako plačo, je ne sme spreminjati med njegovim mandatom, če spoštuje določila pogodbe in izpolnjuje obveznosti. Vlada se je z zamenjavo vodilnih izkazala kot zelo pobalinski partner, nasedla je medijskemu stampedu in podlegla vplivu lobijev. Govorila je celo o nezakonitostih v DUTB, vendar ni podala še nobene ovadbe.
Kaj bo sledilo? Spremembe zakona o slabi banki gredo v smeri transformacije v socialistično družbo za upravljanje naložb: novo »naše« vodstvo bo dobilo več pooblastil, slaba banka bo morala o vseh ukrepih obvestiti svet delavcev, ki bodo imeli predkupno pravico. Od hitrega ukrepanja in prodaje terjatev, da se čim prej vrne čim več sredstev v proračun, se bo prešlo na gradualistično poslovanje, saj naj bi se njen obstoj podaljšal do leta 2022. To pomeni, da bodo imeli ekonomski šerifi, ki so s pomočjo medijev raketirali dosedanje vodstvo, dovolj časa, da počasi, korak za korakom, prek mafijskih verig retajkunizirajo podjetja. Zato se že pred meseci ni bilo mogoče znebiti vtisa, da so terjatve nekaterih točno določenih podjetij zašle v slabo banko s točno določenim namenom in za znanega kupca. A očitno Nyberg in Månsson nista bila dojemljiva za to vrsto kapitalizma.
V začetku oktobra je bila v Kinodvoru premiera filma Zgodbe iz sekreta. Skoraj krati, ko je bila zapečatena usoda Nyberga in Månssona. Simbolika ne bi mogla biti boljša, čeprav vsebina filma ni primerljiva s slabo banko. Tudi njeno poslovanje ni imelo zveze z razrešitvijo vodilnih. Edina povezava je smrad. Koliko brefa bo potrebno, premier Cerar?