Ko so bili pred nacionalno televizijsko hišo in zahtevali enakopravno obravnavo in poročanje, saj tudi oni plačujejo obvezni RTV-prispevek, so se našli posvečeni, ki so v tem videli napad na avtonomnost in profesionalnost novinarjev in urednikov. Koliko je takim dušebrižnikom v resnici za novinarje, se je pokazalo, ko so sami organizirali protest pred bolgarskim veleposlaništvom v podporo bolgarskim novinarjem in ga odpovedali zaradi – slabega vremena.

No, vztrajnikov slabo vreme ni nikoli motilo, zaradi slabega vremena Odbor 2014 ni nikoli odpovedal shoda. Vreme pač ne more vplivati na ravnanja in dejanja, če gre in kadar gre za pravično stvar. Ti preprosti ljudje, ki prihajajo, ki v rokah nosijo slovenske zastave in pojejo slovenske pesmi, in so predmet posmeha večine medijev, to vedo, saj je skoraj vsakemu izmed njih slovensko sodstvo že storilo krivico. To sodstvo, ki je bilo do zdaj pod krinko neodvisne veje oblasti kot skrivna sekta hermetično zaprto pred javnostjo, želijo razgaliti.

Po zgled jim ni treba daleč, samo čez Kolpo. Hrvati so za sodnike uvedli »imovinske kartice« in omogočili vpogled v premoženje sodnikov. Sicer je treba oddati zahtevo, vendar mora sodstvo v osmih dneh podatke o premoženju sodnika predati tistemu, ki to zahteva. Posamezna občinska sodišča so šla v svoji preglednosti – da bi pač ovrgla vsakršen dvom o svoji neodvisnosti in nekoruptnosti - še dlje in dovolila objavo premoženja vseh sodnikov na spletu. Tako za zadrske sodnike državljani lahko izvedo, kdaj in kje so rojeni, imena njihovih staršev in partnerjev, kateri avtomobil vozijo, koliko denarja imajo privarčevanega ter koliko in kje so najeli kredit. Celo več. Enaki podatki so objavljeni tudi za njihove zakonske partnerje. To je transparentnost, ne pa skrivanje slovenskih sodnikov za zidovi sodnij in bežanje izpred oči ljudstva, v imenu katerega sicer sodijo.

Ne, pred pragom Tavčarjeve 9 v Ljubljani ne boste srečali zombijev ne zamaskiranih ljudi. Srečali boste obraze, ki jih združuje nemir pred krivičnimi sodbami. Ne gre jim samo za Janeza Janšo, gre jim zgolj za pravičnost, za pravno državo, za lustracijo tistih sodnikov, ki so dokazano v svojih razsodbah kratili človekove pravice. Hočejo vedeti, in za to imajo vso pravico, kdo, kdaj in kako je razsodil v določenem primeru. Hočejo videti obraze sodnikov, kot se sami pred sodiščem javno izpostavljajo. Če so zaradi tega drhal, so pripravljeni sprejeti tudi breme te psovke.