Pohajkovanje vrhovnega državnega tožilca Andreja Ferlinca s pravnomočno obsojenim Juretom Cekuto v središču Maribora ni nikogar preveč vznemirilo. Kot bi bilo nekaj normalnega in običajnega, da se tožilec sprehaja in kramlja s človekom, ki ga je obtožil in potem na sodišču dosegel, da bo 52 mesecev ždel v zaporu. Ferlinc se je branil, češ da človeški odnos in osnovno človeško dostojanstvo ohranja vso svojo prakso do vsakega obdolženca in da teh navad ne misli spremeniti, dva dni kasneje se je na nacionalnem radiu pritoževal, da je treba zaščititi integriteto pravosodnih organov. No, težko je zaščititi integriteto, če jo sami rušijo, Ferlinčev kratek sprehod pa vsekakor vzbuja upravičen dvom, ki ga je treba javnosti vendarle malo bolj pojasniti. Zlasti ker je o nekaterih zahtevah po lustraciji sodnikov, ki so delovali v diktatorskem sistemu, dejal, da v demokratičnih družbah ni mogoče, niti tožilcem niti sodnikom, oporekati simpatiziranja z neko politično opcijo.

Halo, gospod tožilec, o katerih demokracijah govorimo? Potrebujete vaxol ali se delate neumnega? Govorimo o sistemu pred četrt stoletja, ki ga je demokratična Evropa prepoznala kot totalitarnega. Sporno je, da takrat nisi mogel biti na (pomembni) sodniški ali tožilski funkciji, če se nisi zaklinjal socializmu in partiji. In se tudi izkazal. Kar povprašajte svojega tožilskega šefa Zvonka Fišerja, kako si je utiral pot s preganjanjem mladoletnika in ljudi, katerih greh je bil, da so hoteli postaviti križ nad breznom, kjer je komunistični režim pobil civiliste! Ste ponosni na ta njegova dejanja?

Zato sploh ni čudno, da je šel neopazno mimo tudi škandal(ček), povezan s predsednico ljubljanskega okrajnega sodišča Vesno Pavlič Pivk, ki se je na javni prireditvi zabavala s Titovimi simboli na glavi in v rokah. Da je bil tak »dress code« in da se ji ne zdi nič spornega, je razlagala, še dlje pa je na komercialni televiziji šla odvetnica Nina Zidar Klemenčič, češ da se je Pivkova pač zabavala s simboli svoje mladosti. Simboli njene mladosti? Klemenčičeva, se vam je do konca odpeljalo ali kaj? Marsikdo se je v Nemčiji kot otrok v mladosti zabaval z nacističnimi simboli in nosil uniformo Hitlerjugenda. Pač, takrat je bil tak sistem, vsi so to nosili, vsi so vzklikali Hitlerju. Bili so njegov ponos, kakopak, kot pionirčki Titu. Zato je pozdrav »Heil Hitler« vsebinsko povsem enak pozdravu »Za domovino, s Titom naprej«, enako je s simboli. Razlika je zgolj tehnična – v številu besed in barvah. Toda večini Nemcev po padcu nacizma niti na pamet ni prišlo, da bi se v diskoteki opremljeni s kljukastimi križi z nostalgijo spominjali »srečne mladosti«. Še najmanj sodnikom.