In če bo po novih meritvah Ninamedie priljubljenost vlade naraščala, ji seveda nihče ne bo verjel. Učinek bo prav nasproten. Vsak vladar, ki je pameten, pa potrebuje dvornega norčka, ki mu, vsaj na štiri oči, pove, kar v resnici vidi in mu riše karikature njegovih napak. Res pa je, da se z izidi raziskav pogosto skuša tudi usmerjati javno mnenje. To je seveda zahtevno delo, in zgolj ankete v smislu, kaj kdo misli, niso dovolj.
Slovenija je imela pred leti zelo uspešne agencije, ki so, gotovo skupaj z vlado, vodile in usmerjale »naše glave« k Natu, EU in še kam. Tudi in predvsem osamosvojitev ni bila prepuščena spontanosti. Že dolgo let nimamo toliko resne politike, da bi dobro vedela, kaj hoče, kaj šele da bi potem svoje cilje komunikacijsko dovolj strokovno podprla. Bolj kot ne smo priče amaterizmu. Če samo spet spomnimo, kako je vlada odstavljala D. B. Loredana! Do danes so ga domala vsi javno podpirali, jutri pa odstavili! Zveni precej neresno in ne vzbuja zaupanja. Upadanje priljubljenosti ne pomeni le, da so nam oblastniki »manj všeč«, ampak predvsem, da vladi manj zaupamo. To je bolj usodno.
Bo vlada zmogla, bo R. Golob zmogel? Vprašanje je samo, ali je Golob res zbral le ljudi, ki so sposobni zgolj za »antijanša« dejanja oz. ukrepe, ali jih je še mogoče usmeriti v reševanje države in državnih problemov?
Res je tudi, da večina voditeljev doma in v tujini išče različne načine, kako izboljšati svojo podobo, kako povečati priljubljenost sebe in vlade. Pred nekaj desetletij (!?) so v Sloveniji nekatere agencije zelo hitro najele do vlade kritične novinarje za razna vodenja javnih tribun in še česa … Srbski predsednik A. Vučić si z več tisoč (14 tisoč) najetih računov na socialnih omrežjih, kjer ga vsevprek hvalijo, ni izmislil nič novega. A najbolj zanimiv je bil njegov odziv! Prav prostodušno je na svojem profilu na instagramu delil slike nasmejanih mladih ljudi, na katerih je pisalo: Najbolj na svetu ljubim Srbijo in Srbsko napredno stranko. Da, sem »bot SNS«. Podobno je storila tudi srbska premierka Ana Brnabić.
Srbska oblast ima tudi posebno, zelo močno medijsko in komunikacijsko kampanjo v zvezi s Kosovom. Srbski mediji so polni Kosova, nikoli nič krivi, vsega so krvi Albanci, Vučićeva retorika je ostra, vselej v bran Srbije, kosovski voditelj Albin Kurti pa je zdaj že v poziciji, ko se pred Evropo in ZDA brani. Pred dnevi se je javno oglasil celo v srbščini! Strah ga je, da bo na Kosovu s privolitvijo v zvezo srbskih občin dobil Republiko Srbsko, kjer prvi človek republike M. Dodik vedno manj skriva težnje po osamosvojitvi.
Vučić je res poseben primer, ima dokaj učinkovito retoriko, govori na pamet z novinarji, tujimi državniki, jih poučuje, hvali, kara, dviga, sklanja glavo … Sicer pa je bila Vučićeve retorike deležna tudi slovenska predsednica N. Pirc Musar, ko je bila na obisku v Beogradu in se je kar dobro znašla, morda celo bolje kot pred letom dni nekdanji predsednik B. Pahor; oba sta bila deležna hladne prhe.
Spomnimo se, kako se je A. Vučić odzval na novinarsko vprašanje v času Pahorjevega obiska, ali se bo Srbija pridružila evropskim sankcijam proti Rusiji zaradi napada na Ukrajino. Dejal je, da države še nihče ni obvestil, da je tik pred članstvom v EU, niti tega nihče očitno ne načrtuje, in dodal: Kako naj pojasnim državljanom, da bomo uvedli sankcije proti Rusiji, ki ni kršila ozemeljske celovitosti Srbije, ne pa proti Sloveniji, ki je to storila, ko je tako kot npr. Francija, Nemčija in ZDA priznala Kosovo – kar je po srbskem prepričanju kršitev mednarodnega prava, ustanovne listine ZN in Resolucije Varnostnega sveta ZN. Pahor na to provokacijo takrat ni reagiral.
Delodajalci naj bi zaradi Golobove odsotnosti bojkotirali petkovo sejo ESS.
Ob obisku N. Pirc Musar pa je dopisnik TVS B. Anžin Vučića spraševal o protestih v Beogradu in tako sprovociral srbskega predsednika, ki je vprašanje razumel kot vmešavanje v srbske notranje zadeve, da je zabrusil, da oni protestnikov ne pretepajo, kot počnejo v Parizu in Berlinu. Pirc Musar se je hitro odzvala in se zavzela za svobodo medijev, češ da novinar lahko in mora vprašati vse, in Anžinu tako Vučić vprašanja ne more zameriti, je dodala. Srbski opozicijski mediji so se opravičili in med drugim pokazali posnetke z beograjskih ulic, ki Vučićevih besed o nenasilju nad protestniki niso potrdili.
Po drugi strani pa Srbija »raste«. Ko se peljete proti Beogradu, že z avtoceste vidite napise domala vseh velikih svetovnih firm in multinacionalk. Vsak teden odpirajo nove avtocestne odseke, proti Novemu Sadu so jim Kitajci zgradili 75 km železniške proge, vlak vozi 200 km na uro, slabih 40 minut. Nadaljevali bodo gradnjo še proti Budimpešti. Ob Donavi je novo naselje, zgradili so ga menda Arabski emirati. Pred kratkim so si pridobili svetovno razstavo Expo 2027. Blizu starega letališča Surčina že gradijo novo naselje, stadion, pričakujejo tri milijone obiskovalcev.
Skratka, komunikacija, sporočila oblasti kar močno vplivajo na prebivalstvo, volivce. A naši vladi ne bo novo merjenje priljubljenosti nič pomagalo, če ne bo dejanj. Glavno vprašanje, ki si ga večina najbrž na dopustih, na srečo, (še) manj postavlja, je: kaj zdaj!? Bo vlada zmogla, bo R. Golob zmogel? Vprašanje je samo, ali je Golob res zbral le ljudi, ki so sposobni zgolj za »antijanša« dejanja oz. ukrepe, ali jih je še mogoče usmeriti v reševanje države in državnih problemov? Samo to bo tisto, kar lahko vlado usmeri v pravo delo in poveča zaupanje vanjo. Bojim se, da večina v Svobodi, za Levico in SD tako in tako vemo, kje smo, ni pripravljena na vodenje države. Vsaj za zdaj tako kaže.
