Gre za osebe, ki jih najdemo v Mirovnem inštitutu, Liberalni oziroma po novem Alternativni akademiji, Listi Zorana Jankovića, Forumu 21, zvezi borcev in pri »ljudskih vstajah«. Vse te osebe veljajo za intelektualno jedro trde levice. Večinoma so politično nastopale v LDS, Zares in Listi Zorana Jankovića oziroma Pozitivni Sloveniji. Svoj odklonilen odnos do Boruta Pahorja izražajo že dolga leta.
Če Janša v svojem pismu nakazuje, da Pahor ni njegov skriti adut, kot to skušajo prikazati nekateri levosučni javnomnenjski voditelji, je pismo intelektualcev iz pravoverne levice dokaz, da aktualnega predsednika ne podpira Kučan, za katerega je Pahor v intervjuju za Reporter priznal, da nista politična somišljenika.
Janša je v svoji kritiki Pahorja volivce pozval, naj glasujejo za njegovo kandidatko Romano Tomc, kar je razumljivo, saj z njo nastopa na volitvah njegova SDS. Po drugi strani pa Kučanovi intelektualci volivcev niso pozvali, koga naj volijo, saj je njihova izbira jasna. Prvi zasledovalec Boruta Pahorja je namreč kamniški župan Marjan Šarec, čigar neformalni podpornik je kamniški občan Niko Toš, član Foruma 21 in eden od podpisnikov omenjenega pisma intelektualcev.
Tako so intelektualci, ki nasprotujejo Pahorjevi vnovični izvolitvi, pravzaprav intelektualna baza Ivana Serpentinška, priljubljenega lika, ki ga je kot komik igral Marjan Šarec. Pahorju očitajo neprimerno obnašanje na plesu maturantov v Ljubljani, ko je vzklikal: »Ajde, miška mala, to mi deli!« Večina Slovencev pa se Šarca spominja po Serpetinškovi šali: »Baba je žaba, žaba pa člov'k ni!«
Tako so intelektualci, ki nasprotujejo Pahorjevi vnovični izvolitvi, pravzaprav intelektualna baza Ivana Serpentinška, priljubljenega lika, ki ga je kot komik igral Marjan Šarec.
Toda ne glede na ostra pisma iz enega ali drugega političnega brega je Pahor absolutni favorit teh predsedniških volitev. Ankete mu kažejo, da bo s svojimi tekmeci pometel že v prvem krogu oziroma če se slučajno to ne bo zgodilo, bo manjkalo zelo malo odstotkov. Zmage mu ne morejo preprečiti niti napadi z leve in desne, kvečjemu lahko njegove volivce še bolj motivirajo za odhod na volitve.
Tako kot Janša s svojim pismom poziva svoje privržence, naj oddajo svoj glas Tomčevi, po drugi strani spodbuja svoje nasprotnike, da prav zato volijo Pahorja. Enako velja za intelektualce iz Kučanovega bazena, saj bodo njihovi nasprotniki toliko bolj motivirani, da oddajo glas Pahorju.
»Pahor se je usidral v ljudska srca,« mi je natanko pred letom dni priznala sedanja predsedniška kandidatka SDS, ko mi je pojasnjevala, zakaj je ne mika na predsedniške volitve. Seveda ima Pahor tudi svoje grehe. Bil je najslabši premier v zgodovini samostojne Slovenije, za njegovo fasado se je skrivalo omrežje Milana Kučana in Gregorja Golobiča.
Volivci ga niso več želeli za premierja, so pa ga kljub temu izvolili za predsednika republike. Takrat je Pahor s podporo desnih volivcev premagal dotedanjega predsednika Danila Türka, kar še danes predstavlja bolečine ljudem iz Kučanovega kroga.
Po drugi strani pa je Pahor edini dosedanji predsednik, ki hodi tako na prireditve levih kot desnih volivcev. Njegov največji dosežek je bil spravni pokop žrtev iz Hude Jame, ki so bile za Türka drugorazredna tema. Desnica še nikoli ni imela (levega) predsednika, ki bi jih bil bolj naklonjen. To je v resnici razlog, zakaj je za leve intelektualce, vzvišene nad preprosto ljudsko rajo, tako zelo moteč.
