lev Dobra karma

8. 8. je galaktični dogodek leta, vpliv bo trajal...

bojana ivanovic 3 Svet24.si

Bojana Ivanović ve, kako je na dnu in kako ...

josip broz tito davorjanka paunovic Reporter.si

To je bila najbolj vroča Titova ljubezen: seksa ...

sezonski-delavci, kmetijstvo Svet24.si

Sezonci pobegnejo v Avstrijo, kjer so tudi bolje ...

pivec3 Necenzurirano

Aleksandra Pivec je žrtev – same sebe #kolumna

bejrut, eksplozija, amonijev-nitrat Odkrito.si

Zakaj je eksplozija v Bejrutu bila tako ...

tom in jan Njena.si

KMETIJA: Takšen je maček Tom po skoraj enem letu...

Kolumnisti

Janez Turinek: Kulturni šok

Deli na:
Janez Turinek: Kulturni šok

»Na svetu so različne kače, nekatere so zares nevarne in strupene, pičijo, da človek potem umrje. So pa še druge kače, ki so okoli tebe skrite. To so kače, ki pičijo srce!« Tako je nagovarjala mama svojega prvorojenca, ko mu je tam na Ponikvi izročala ščit in meč, s katerima se bo vso zgodovino boril za srčno kulturo svojih rojakov. Ta boj razume le tisti, ki je spoštljivo povezan z zemljo, ki goji rastline, kulture, ko okopava plevel, ko obrezuje trto in sadno drevje, ko škropi polja proti raznim škodljivcem …

A kako brez lepote lahko postane vsa narava, če jo ljudje oklenemo v službo svojemu pohlepu. Naše orožje za ohranitev kulture prihodnjih rodov nikakor ni partizanska ali domobranska puška, da še potem rečejo temu bebci kulturni boj. Kulturni boj k večjemu izvaja zdravnik kardiolog, ki se bori za srčno zdravje. Naše najmočnejše orožje, ki je močnejše od atomske bombe, je Beseda, in to ne katerakoli. V dveh se skriva obljuba: sin in hči. Slovenskega naroda sin in hči, ki si želita živeti, živeti človeka vredno in enakopravno. Človeka vredno je le življenje, povezano z resnico. Ko se boriš za resnice, te boj za luč in čisto vodo, za vsakdanji domači in sveži kruh, kot mene danes med vami, nikakor ne utrudi. Hočem ga posnemati: »Našega preroka si ne predstavljam drugače, kot da napnem vse sile, govorim na glas, prepričujem, letam iz kraja v kraj, se postim in molim, bedim, da bi svoj slovenski rod zbudil iz spanja, ga prebudil k zavesti, predvsem mladino in izobražence, zbiral okoli sebe somišljenike, da bi zares ves narod že enkrat zaklical živeti hočem!«

Slovar slovenskega knjižnega jezika je naša banka in slovenska pesem naš glavni domači kapital. Oboje pa se stika z vero v Boga, ki mladega človeka navda s srčno kulturo. »Kdor denar izgubi, veliko izgubi, kdor poštenje izgubi, še več izgubi, kdor pa vero in božjo milost zapravi, pa vse izgubi!« je druga lekcija Slomškove matere, ki je umrla kmalu po porodu najmlajše Slomškove sestrice Nežike. Blagor mlademu človeku, ki mu starši, učitelji, duhovniki danes pomenijo pravo podobo Boga, po kateri lahko postane vsak otrok v čistem pomenu besede kulturno bitje.

Jaz se borim kot duhovnik, da bi mladim ljudem v tej deželi uničil napačno podobo Boga. Če imaš podobo Boga, ki je medijsko neprivlačna, odbijajoča, pogosto celo umazana ali grda, se kot mlad človek razrasteš v divjak, ki zaničuje šege svojih prednikov in rajši poveličuje kvazikulturne dosežke drugih narodov. Zato vam danes pišem, da vam sporočim, da ste vi sol slovenske kulture in luč tega sveta, dežele pod Triglavom. Toda, če se ta sol poangleži, posrbohrvati, ponemči, s čim se bo potem solil rod, ki prihaja za nami. Ta uvožena luč ne prija domačim očem. Kultura namreč ne nagovarja človekovih spolnih organov ali jeter. Lahko nagovori jezik. Spoštovani, kultura je za človekovo srce. Ta gospa je stvar srca oziroma duha, ki nas ločuje od živali. Saj še niste slišali, da bi kakšen gospodar rekel svojemu psu: »Kulturno lajaj.« Ali pa kmet svoji kravi: »Jej kulturno travo ali seno.« Slišal pa sem že, da so rekli: »Obleka naredi človeka, moškega in žensko pa kultura.«

Moški svet sam zase je napol končana, mrzla in dolgočasna hiša. Stvarniku je na večer šestega dne ostalo še celo prgišče lepote, in ko je slišal Adamov glas »Na pomoč!«, ni klical zimske službe ali pa gasilcev, naj pripeljejo drva. Poklical je električarje, naj prižgejo luč, za zadnji, najbolj topel in privlačen božji patent, ki ga je Adam zagledal šele, ko je bil Bog že krepko utrujen, žensko. Nova Eva, Marija, ki je kači na glavo stopila, je s tem rodila zahodno kulturo. Njen zarod je vsak narod, ki je cepljen in ima v korenini zapisano ime INRI. Nadangel Mihael se trdoživo bori za nebeško bero duš od Murske do Kopra. Konkurenčni firmi, padlemu angelu, domislic ne zmanjka. Vsestransko zasaja plevel laži in zastruplja domačo medijsko krajino, v kateri pa vseeno čvrsto raste pšenica, iz katere nastane moka v mlinu, po njej pa zadiši domači kruh na mizi.
Ali morda še vedno kdo misli, da so Malgaši ali Nigerijci manj kulturni, kot smo mi, ker nimajo samostojnega kulturnega ministrstva, pa vsi plešejo, pojejo in se veselijo življenja? Odgovor je ne. Če je pri nas »kulturna« samo peščica dobro plačanih klovnov, ki zdaj laja na novega gospodarja, kakšen je njihov posluh za lepoto in resnico? »Slep je, kdor se s petjem ukvarja, Kranjec moj mu osle kaže; pevcu vedno sreča laže, on živi, umrje brez dnarja.« (F. Prešeren).

Na začetku sem čestital Francetu in Antonu Martinu. Na koncu čestitam vam, ki se trudite, da v tej deželi ne živijo divjaki, ampak ljudje, ki so odprti za kulturo življenja. Naši kulturni dosežki so vse tisto, kar sega preko groba in smrti.
 

Loading...