Novi ljubljanski nadškof  Stane Zore je pot frančiškanskega patra začel sredi osemdesetih let v moji sedanji župniji v Šiški. Pred nekaj tedni je v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška kot provincial sodeloval pri sklepnem praznovanju 500-letnice frančiškanske province sv. Križa. Pri zahvalni maši v cerkvi so se frančiškanom pridružili slovenski škofje. Naključje? Gotovo, o Zoretu je menda bilo odločeno hitro, le v nekaj dneh.

Štirinajst mesecev je minilo od odstopov nadškofov Antona Stresa in Metoda Turnška. V težkih razmerah po finančnem polomu mariborske nadškofije sta nadškofiji ostali brez ordinarija. Izgubili sta tistega, ki mora sprejemati odločitve, saj administrator ni tisti, ki bi prevzel škofijo, določil prioritete in smer delovanja. Medtem ko se je Cerkev znašla »v leru«, je dobil zalet notranji spopad med kleriki, ki so mu asistirali tudi laiki in še kdo manj poklican. Izpraznitev nadškofijskih sedežev tako ni pripeljala do očiščenja Cerkve, temveč je omogočila izbruh nenadzorovanih strasti, ki so se, kot je v Družini zapisal profesor filozofije na ljubljanski teološki fakulteti Robert Petkovšek, spremenila v »lov na čarovnice«, neosnovano ovajanje takšnih ali drugačnih »lobijev«. Tudi po imenovanju Zoreta je za Delovega novinarja, ki je izvajal afero Rode, »lobistična klika Cerkve na Slovenskem« stavila na odgovornega urednika tednika Družina in bila z romanjem v Rim ustavljena z jezuitom Jožetom Roblekom.

Opravkov z »lobiji« in dela za povrnitev skrhanega zaupanja v Cerkev mu ne bo manjkalo. Ni se tudi odrekel predlogu škofa Andreja Glavana, da bi vlada in Cerkev po mnogo letih vnovič ustanovili mešano komisijo, ki bo sproti reševala nerešena vprašanja. Verouk v župnijah, denimo, naj bi ovrednotili podobno kot kakšne druge obšolske dejavnosti, na primer krožke. Omenil je tudi ustanovitev vojaškega vikariata ter dejavnosti Cerkve v bolnišnicah in zaporih. Kdor je takoj po imenovanju pričakoval, da se bo s slovenskim Frančiškom, nekakšnim odrešenikom, Cerkev vrnila v zakristije, se torej moti. 

Novi nadškof še ne ve, kdo bodo njegovi posvečevalci. Lahko pa ugibamo, kakšno bo njegovo škofovsko geslo. »Zgodila se mi je Gospodova beseda.« Zore jo je pred novinarji omenil, ko se je soočil z imenovanjem na praznik redovnega ustanovitelja Frančiška Asiškega. To pa že ni bilo naključje.